<\/p>\n ![\"Soo\u010denje](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-foto_dk-400.webp.webp\")
<\/p>\n
rektorske volitve<\/p>\n
Soo\u010denje mariborskih rektorskih kandidatov<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Rektorja na Univerzi v Mariboru volijo na splo\u0161nih, neposrednih in tajnih volitvah. Glasujejo tri skupine volilnih upravi\u010dencev: visoko\u0161olski u\u010ditelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visoko\u0161olski sodelavci in drugi sodelavci pri pedago\u0161kem procesu, \u0161tudenti ter drugi zaposleni na univerzi. Gre torej za odlo\u010ditev, pri kateri ne sodeluje le profesorski zbor, temve\u010d \u0161ir\u0161a univerzitetna skupnost. Volitve niso pomembne zgolj za notranje razmerje mo\u010di na univerzi, Univerza v Mariboru je namre\u010d ena osrednjih institucij severovzhodne Slovenije, njen polo\u017eaj pa presega akademske okvire. Rektor pomembno vpliva na razvoj raziskovalne politike, razmerja med fakultetami, povezovanje z gospodarstvom, sodelovanje z lokalnim okoljem in na vpra\u0161anje, kako mo\u010dno se bo Maribor v prihodnjih letih uveljavljal kot univerzitetno mesto.<\/p>\n
Kandidata z razli\u010dnima izku\u0161njama<\/p>\n
Dean Koro\u0161ak je redni profesor za podro\u010dje aplikativne fizike. Zaposlen je na Fakulteti za gradbeni\u0161tvo, prometno in\u017eenirstvo in arhitekturo, deloma pa tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Od julija 2022 opravlja funkcijo prorektorja za raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, zato v rektorsko tekmo vstopa kot kandidat, ki je bil v zadnjem mandatu \u017ee del najo\u017ejega vodstva univerze. Njegovo raziskovalno delo je povezano s statisti\u010dno fiziko, uporabo metod matemati\u010dne fizike v fiziologiji, analizo velepodatkov, razumevanjem urbane dinamike mest in razvojem naprednih ra\u010dunskih metod. V preteklosti je sodeloval tudi pri mednarodnih raziskovalnih projektih in povezovanju univerze z gospodarstvom. Med letoma 2012 in 2014 je bil odgovorni vodja evropskega projekta SEETechnology, v katerem je bila Univerza v Mariboru vodilni partner in koordinator projektnega konzorcija. Prav tako je sodeloval pri vzpostavitvi projekta Demola, v okviru katerega so interdisciplinarne \u0161tudentske ekipe sodelovale s podjetji pri razvojnih nalogah.<\/p>\n
Prihodnji rektor bo prevzel univerzo v \u010dasu, ko se visoko\u0161olski prostor soo\u010da z ve\u010d izzivi hkrati.<\/p>\n
Mitja Slavinec je redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Med letoma 2015 in 2021 je bil dekan te fakultete, pozneje pa tudi prodekan. Njegova pot je poleg akademskega dela mo\u010dno zaznamovana tudi z izku\u0161njami v javnem in politi\u010dnem prostoru. Med letoma 2021 in 2022 je bil dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port, pred tem pa med letoma 2004 in 2008 poslanec dr\u017eavnega zbora. Slavinec je doktoriral iz fizikalnih znanosti na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je pred tem kon\u010dal tudi magistrski in dodiplomski \u0161tudij. V \u017eivljenjepisu med drugim navaja dolgoletno pedago\u0161ko delo, vodenje fakultete, sodelovanje v razli\u010dnih strokovnih organih ter delovanje v organizacijah s podro\u010dja znanosti, izobra\u017eevanja, tehni\u010dne kulture in civilne za\u0161\u010dite. Leta 2023 je prejel nagrado Republike Slovenije za \u017eivljenjsko delo na podro\u010dju visokega \u0161olstva, leto pozneje pa naziv \u010dastnega ob\u010dana Mestne ob\u010dine Murska Sobota.<\/p>\n
Kontinuiteta ali\u00a0druga\u010den tip vodenja<\/p>\n
\u010ceprav oba kandidata prihajata s podro\u010dja fizike in sta \u017ee dolgo vpeta v Univerzo v Mariboru, v volitve vstopata z razli\u010dnima poudarkoma. Koro\u0161ak nastopa kot kandidat z neposredno izku\u0161njo sedanjega vodstva univerze, predvsem na raziskovalnem podro\u010dju. Njegova kandidatura se zato bere tudi kot mo\u017enost nadaljevanja oziroma nadgradnje usmeritve, ki jo je univerza razvijala v zadnjem mandatu.<\/p>\n
Univerza v Mariboru mora pri tem odgovarjati tudi na vpra\u0161anje, kako okrepiti svojo vlogo zunaj Ljubljane in kako zadr\u017eati mlade v regiji.<\/p>\n
Slavinec pa v tekmo vstopa kot nekdanji dekan in kandidat z izrazitej\u0161imi izku\u0161njami iz \u0161ir\u0161ega javnega prostora. Njegova biografija zdru\u017euje akademsko pot, vodenje fakultete, delo v dr\u017eavni politiki in razli\u010dne funkcije v izobra\u017eevalnih, strokovnih ter civilnodru\u017ebenih organizacijah. Zato se njegova kandidatura ume\u0161\u010da bolj v okvir vpra\u0161anja, kako univerzo povezovati z dr\u017eavnimi politikami, regijskim okoljem in \u0161ir\u0161imi dru\u017ebenimi sistemi.<\/p>\n
Prihodnji rektor bo prevzel univerzo v \u010dasu, ko se visoko\u0161olski prostor soo\u010da z ve\u010d izzivi hkrati. Slovenske univerze tekmujejo za \u0161tudente, raziskovalni denar in mednarodno prepoznavnost, ob tem pa se pove\u010dujejo tudi pri\u010dakovanja glede kakovosti \u0161tudija, zaposljivosti diplomantov, dostopnosti \u0161tudentskega bivanja in bolj\u0161ih delovnih pogojev za zaposlene. Univerza v Mariboru mora pri tem odgovarjati tudi na vpra\u0161anje, kako okrepiti svojo vlogo zunaj Ljubljane in kako zadr\u017eati mlade v regiji. Rektorske volitve bodo zato pokazale ve\u010d kot le to, kdo bo nasledil Zdravka Ka\u010di\u010da. Pokazale bodo tudi, kateremu tipu vodenja univerzitetna skupnost v tem trenutku bolj zaupa: kandidatu, ki prihaja iz aktualnega vodstva in poudarja raziskovalno ter razvojno kontinuiteto, ali kandidatu, ki zdru\u017euje akademske, vodstvene in politi\u010dno-upravne izku\u0161nje. V obeh primerih pa bo moral novi rektor odgovoriti na isto osnovno vpra\u0161anje: kako Univerzo v Mariboru v prihodnjih \u0161tirih letih narediti mo\u010dnej\u0161o, bolj prepoznavno in bolj odprto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Univerza v Mariboru je ena osrednjih institucij severovzhodne Slovenije, njen polo\u017eaj pa presega akademske okvire. Rektor pomembno vpliva…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":87586,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[150,26440,11017,59,61,62,37,58,60,38,1435],"class_list":{"0":"post-87585","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-maribor","9":"tag-rekotrske-volitve","10":"tag-rektorat","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-univerza-v-mariboru"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116558404523769788","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87585","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87585"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87585\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/87586"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87585"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=87585"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=87585"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"\ufeffMaribor.Sredisce](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-1288136-1000.webp.webp\")
<\/p>\n