{"id":87615,"date":"2026-05-11T23:41:14","date_gmt":"2026-05-11T23:41:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/87615\/"},"modified":"2026-05-11T23:41:14","modified_gmt":"2026-05-11T23:41:14","slug":"narcizem-je-povezan-predvsem-z-druzinsko-genetiko-ne-toliko-z-vzgojo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/87615\/","title":{"rendered":"Narcizem je povezan predvsem z dru\u017einsko genetiko, ne toliko z vzgojo"},"content":{"rendered":"

\"Silhouette<\/p>\n

Kljub vsemu genetska nagnjenost \u0161e ne pomeni, da bo posameznik nujno razvil izrazite narcisti\u010dne lastnosti. Foto: Viktor Aheiev<\/p>\n

Narcizem je povezan predvsem z dru\u017einsko genetiko, ne toliko z vzgojo<\/p>\n

Nova raziskava ka\u017ee, da se narcisti\u010dne osebnostne lastnosti pogosto prena\u0161ajo predvsem genetsko, medtem ko ima skupno dru\u017einsko okolje precej manj\u0161i vpliv, kot so domnevali doslej.<\/p>\n

Dolga leta je veljalo prepri\u010danje, da narcisti\u010dne osebnostne lastnosti nastanejo predvsem zaradi vzgoje in dru\u017einskega okolja. Star\u0161e se je pogosto obravnavalo kot klju\u010dni razlog, zakaj nekateri ljudje razvijejo pretirano potrebo po ob\u010dudovanju, ob\u010dutek ve\u010dvrednosti ali pomanjkanje empatije, pi\u0161e Smart Up News<\/a>.\u00a0<\/p>\n

Nova obse\u017ena raziskava nem\u0161kih znanstvenikov \u00a0ka\u017ee precej druga\u010dno sliko. Po njihovih ugotovitvah ima narcizem v dru\u017einah veliko mo\u010dnej\u0161o povezavo z genetiko kot s skupnim odra\u0161\u010danjem in vzgojnimi pristopi.<\/p>\n

Raziskavo so izvedli strokovnjaki z nem\u0161ke Univerze\u00a0v\u00a0M\u00fcnstru in Univerze v\u00a0Bielefeldu, objavljena pa je bila v znanstveni reviji Social Psychological and Personality Science<\/a>.<\/p>\n

Narcisti\u010dne lastnosti niso le posledica otro\u0161tva<\/p>\n

Narcizem je osebnostna zna\u010dilnost, ki lahko vklju\u010duje mo\u010dno potrebo po potrditvi, ob\u010dutek posebnosti, ob\u010dutljivost za kritiko in te\u017eave v odnosih z drugimi ljudmi. V huj\u0161ih oblikah lahko pomembno vpliva na partnerske odnose, dru\u017einsko \u017eivljenje, delo in socialno okolje.<\/p>\n

Ker se podobni vzorci vedenja pogosto pojavljajo znotraj istih dru\u017ein, so \u0161tevilni psihologi dolgo domnevali, da ima glavno vlogo vzgoja. Posebno\u00a0pogosto se je omenjalo pretirano ob\u010dudovanje otrok, \u010dustveno\u00a0hladnost star\u0161ev ali neustrezno\u00a0mejo\u00a0med kritiko in pohvalo.<\/p>\n

Toda nova raziskava ka\u017ee, da je tak\u0161na razlaga verjetno preve\u010d poenostavljena.<\/p>\n

Ve\u010d kot \u0161est tiso\u010d sodelujo\u010dih<\/p>\n

Raziskovalci so analizirali podatke 6715 ljudi, med katerimi so bili dvoj\u010dki, bratje in sestre, star\u0161i ter partnerji. Podatki izhajajo iz dolgoro\u010dnega projekta TwinLife, ki od leta 2013 spremlja razvoj mladostnikov in mladih odraslih v Nem\u010diji.<\/p>\n

Posebnost raziskave je bila v tem, da znanstveniki niso primerjali le dvoj\u010dkov, kot je obi\u010dajno pri genetskih raziskavah, temve\u010d so analizirali \u0161ir\u0161e dru\u017einske povezave.<\/p>\n

Psiholog Christian Kandler z Univerze v Bielefeldu je pojasnil, da tak pristop omogo\u010da bolj\u0161e razlikovanje med vplivi genetike, skupnega dru\u017einskega okolja in individualnih \u017eivljenjskih izku\u0161enj.<\/p>\n

Po njegovih besedah se podobne osebnostne lastnosti v dru\u017einah prepogosto samodejno pripisujejo vzgoji, \u010deprav lahko pomembno vlogo igra dednost.<\/p>\n

Genetika in osebne izku\u0161nje imajo najve\u010dji vpliv<\/p>\n

Rezultati raziskave so pokazali, da pribli\u017eno polovico razlik v narcisti\u010dnih lastnostih pojasnjuje genetika. Drugo pomembno polovico predstavljajo individualne \u017eivljenjske izku\u0161nje, ki jih posamezniki do\u017eivijo zunaj skupnega dru\u017einskega okolja.<\/p>\n

Gre za dogodke in vplive, ki jih bratje in sestre ne delijo med seboj \u2013 na primer razli\u010dna prijateljstva, partnerski odnosi, izku\u0161nje v \u0161oli, na fakulteti ali v slu\u017ebi.<\/p>\n

Skupna dru\u017einska vzgoja pa je po ugotovitvah raziskovalcev prispevala precej manj, kot so pri\u010dakovali.<\/p>\n

Psiholog Mitja Back z Univerze v M\u00fcnstru je poudaril, da rezultati ka\u017eejo, da se narcizem v dru\u017einah pogosto pojavlja skupaj, vendar predvsem zaradi genetskih povezav.<\/p>\n

Po njegovih besedah raz\u0161irjeno prepri\u010danje, da je vzgoja glavni izvor narcisti\u010dnih razlik med ljudmi, ni ve\u010d vzdr\u017eno.<\/p>\n

Pomembno vlogo imajo tudi odnosi zunaj dru\u017eine<\/p>\n

Raziskava obenem opozarja, da narcizem ni nekaj povsem dolo\u010denega ob rojstvu. Genetska nagnjenost \u0161e ne pomeni, da bo posameznik nujno razvil izrazite narcisti\u010dne lastnosti.<\/p>\n

Velik vpliv imajo tudi \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine in dru\u017ebene izku\u0161nje. Raziskovalci posebej izpostavljajo odnose z vrstniki, uspehe ali zavrnitve v \u0161oli, tekmovalnost, dru\u017ebeni status, partnerske odnose in\u00a0 poklicno okolje.<\/p>\n

Prav skozi tak\u0161ne izku\u0161nje ljudje dobivajo ob\u010dutke priznanja, poni\u017eanja, tekmovanja ali superiornosti, ki lahko dolo\u010dene osebnostne poteze dodatno okrepijo.<\/p>\n

\u0160tudija je pokazala \u0161e eno zanimivo ugotovitev: star\u0161i so si bili v narcisti\u010dnih zna\u010dilnostih pogosto bolj podobni, kot bi pri\u010dakovali naklju\u010dno.<\/p>\n

\u0160tudija je pokazala \u0161e eno zanimivo ugotovitev: star\u0161i so si bili v narcisti\u010dnih zna\u010dilnostih pogosto bolj podobni, kot bi pri\u010dakovali naklju\u010dno.<\/p>\n

To nakazuje, da si ljudje z dolo\u010denimi osebnostnimi lastnostmi pogosteje izberejo partnerje, ki so jim podobni. Tudi to lahko prispeva k temu, da se dolo\u010deni vedenjski vzorci znotraj dru\u017ein pojavljajo skozi ve\u010d generacij.<\/p>\n

Ne\u00a0pomeni, da star\u0161i nimajo vpliva<\/p>\n

Avtorji raziskave poudarjajo, da njihovi rezultati ne pomenijo, da star\u0161i nimajo nikakr\u0161nega vpliva na razvoj osebnosti svojih otrok. Prav tako raziskava ne trdi, da je narcizem popolnoma genetsko dolo\u010den.<\/p>\n

Njihove ugotovitve predvsem ka\u017eejo, da je razumevanje narcizma veliko bolj zapleteno, kot se je dolgo domnevalo. Za nastanek teh osebnostnih lastnosti so pomembni tako geni kot osebne \u017eivljenjske izku\u0161nje in \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno okolje.<\/p>\n

Raziskava zato odpira pomembno vpra\u0161anje: ali smo pri razlagi osebnosti predolgo iskali odgovore predvsem v dru\u017einski vzgoji, medtem ko smo podcenjevali vpliv biologije in individualnih \u017eivljenjskih poti.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Diagnoza<\/p>\n

Narcis, makiavelist in psihopat: Psihologi svarijo, Trump je nevaren in nepredvidljiv <\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kljub vsemu genetska nagnjenost \u0161e ne pomeni, da bo posameznik nujno razvil izrazite narcisti\u010dne lastnosti. Foto: Viktor Aheiev…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":87616,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[26444,26442,114,7551,23316,26443,1228,3561,3491,62,37,58,60,38,26445,2642,115],"class_list":["post-87615","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-druzbeni-vplivi","tag-druzinsko-okolje","tag-entertainment","tag-genetika","tag-narcizem","tag-osebne-izkusnje","tag-osebnostne-lastnosti","tag-psihologija","tag-raziskava","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-twinlife","tag-vzgoja","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116558592980296529","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87615","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87615"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87615\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/87616"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=87615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=87615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}