Ruska tovorna ladja Ursa Major, ki je decembra 2024 skrivnostno potonila v Sredozemlju, je po novih ugotovitvah CNN najverjetneje preva\u017eala komponente za jedrska reaktorja, namenjena Severni Koreji. Preiskava razkriva vrsto nenavadnih dogodkov \u2013 od prikritega tovora in eksplozij na krovu do sumov, da bi lahko \u0161lo celo za nameren poseg, povezan s prepre\u010devanjem prenosa ob\u010dutljive jedrske tehnologije.<\/p>\n
CNN poro\u010da o novih ugotovitvah glede brodoloma ruske tovorne ladje Ursa Major, ki je decembra 2024 v skrivnostnih okoli\u0161\u010dinah potonila v Sredozemskem morju, pribli\u017eno 60 navti\u010dnih milj (96 kilometrov) od \u0161panske Cartagene. Po navedbah \u0161panskih preiskovalcev ladja ni preva\u017eala zgolj praznih zabojnikov in dva velika \u017eerjava, temve\u010d naj bi imela na krovu dva velika sklopa, povezana z jedrskima reaktorjema. To je kasneje potrdil tudi ruski kapitan Igor Vladimirovi\u010d Anisimov, ko je dejal, da je ladja preva\u017eala\u00a0“komponente za dva jedrska reaktorja, podobna tistim, ki se uporabljajo v podmornicah”, in da ni prepri\u010dan, ali sta nalo\u017eena z jedrskim gorivom.<\/p>\n
Usoda ladje je bila od nesre\u010de 23. decembra zavita v tan\u010dico skrivnosti. Po ugotovitvah CNN bi lahko \u0161lo za redek in tvegan poseg zahodnih sil, s katerim bi prepre\u010dili Rusiji, da bi poslala posodobljeno jedrsko tehnologijo klju\u010dni zaveznici Severni Koreji. Ladja je izplula le dva meseca po tem, ko je severnokorejski predsednik Kim D\u017eong Un poslal vojake na pomo\u010d pri ruski invaziji na Ukrajino.\u00a0Oktobra istega leta je lastnik ladje, rusko dr\u017eavno podjetje Oboronlogistics, sporo\u010dil, da so njihove ladje pridobile dovoljenje za prevoz jedrskega tovora.<\/p>\n
Pot v Vladivostok ali skrivni cilj v Severni Koreji?<\/p>\n
Tovorna ladja Ursa Major je 2. decembra najprej v ruskem pristani\u0161\u010du Ust Luga natovorila\u00a0ve\u010d kot sto zabojnikov in dva velika \u017eerjava ter odplula do\u00a0Sankt Peterburga. Tam je po navedbah CNN natovorila dva velika bela pokrova ja\u0161kov in se po uradnih navti\u010dnih zaznamkih podala na plovbo skozi Sredozemlje v Vladivostok na\u00a0ruskem Daljnem vzhodu.<\/p>\n
Ladjo, ki sta jo spremljali ruski voja\u0161ki ladji\u00a0Ivan Gren in Aleksandr Otrakovski, so 22. decembra zjutraj\u00a0v Atlantskem oceanu izsledila\u00a0portugalska mornari\u0161ka letala in plovila.\u00a0Pribli\u017eno \u0161tiri ure pozneje je ladja v \u0161panskih vodah mo\u010dno upo\u010dasnila, zaradi \u010desar so \u0161panski re\u0161evalci po radijski zvezi preverili, ali je ladja v stiski, je pokazala preiskava \u0161panske vlade. Posadka ladje je odgovorila, da je z njo vse v redu.<\/p>\n
Toda pribli\u017eno 24 ur pozneje je ladja mo\u010dno skrenila iz smeri in 23. decembra\u00a0izdala nujni klic na pomo\u010d. Na desni strani, verjetno v bli\u017eini strojnice, so se zgodile tri eksplozije, v katerih sta umrla dva \u010dlana posadke. Zaradi tega se je ladja mo\u010dno nagnila in se ustavila. \u0160panski re\u0161evalci so evakuirali preostalih\u00a014 \u010dlanov posadke, jih odpeljali v Cartageno, kjer\u00a0so jih zasli\u0161ali \u0161panski policisti in preiskovalci.<\/p>\n
Vir, seznanjen s preiskavo, je za CNN povedal, da se je zdelo, da ladja ne bo hitro potonila, a zve\u010der je spremljajo\u010da ladja Ivan Gren izstrelila vrsto raket, sledile pa so \u0161tiri eksplozije. \u0160panska nacionalna seizmi\u010dna mre\u017ea je za CNN povedala, da so v tistem \u010dasu na tem obmo\u010dju zabele\u017eili \u0161tiri podobne seizmi\u010dne signale, katerih vzorec je spominjal na podvodne mine ali eksplozije v nadzemnih kamnolomih.<\/p>\n
Ruski kapitan je na zasli\u0161anju obotavljaje\u00a0govoril o domnevni vsebini ladje, ker se je bal za svojo varnost, je zapisano v izjavi \u0161panske vlade.\u00a0V izjavi je \u0161e zapisano, da je bil kapitan “pod pritiskom, da pojasni, kaj je mislil s pokrovi ja\u0161kov, ki so bili navedeni v uradnih dokumentih tovora”. “Na koncu je priznal, da so bili to sestavni deli dveh jedrskih reaktorjev, podobnih tistim, ki jih uporabljajo podmornice.”<\/p>\n
Vir, seznanjen s preiskavo, je za CNN povedal, da je kapitan verjel, da ga bodo preusmerili v severnokorejsko pristani\u0161\u010de Rason, da bi dostavil dva reaktorja. Preiskava je pokazala, da so bili \u017eerjavi na krovu, da bi pomagali pri dostavi ob\u010dutljivega tovora ob prihodu v Rason.<\/p>\n
Eksplozije tudi po brodolomu\u00a0ladje<\/p>\n
Posadka ladje se je nekaj dni pozneje vrnila v Rusijo. \u0160tiri dni po potopitvi je Oboronlogistics\u00a0napad opisal kot “ciljani teroristi\u010dni napad” in dejal, da so na ladji odjeknile tri eksplozije. V trupu ladje so na\u0161li luknje v velikosti 50 krat 50 centimetrov, paluba ladje pa je bila zasuta s \u0161rapneli.<\/p>\n
Teden dni pozneje se je po navedbah vira, seznanjenega s preiskavo, ruska vojska vrnila na kraj nesre\u010de. Ruska raziskovalna ladja Jantar, obto\u017eena vohunjenja in motenj v vodah Nata,\u00a0je pet dni stala nad razbitinami ladje, ki le\u017eijo 2,5 kilometra globoko. Nato so\u00a0zaznali \u0161e \u0161tiri eksplozije, ki so morda ciljale na ostanke ladje na morskem dnu.<\/p>\n
Zanimanje za nesre\u010do je pokazala tudi ameri\u0161ka vojska, ki je kraj nesre\u010de s\u00a0posebnim\u00a0letalom\u00a0za odkrivanje jedrske dejavnosti preletela dvakrat, prvi\u010d\u00a028. avgusta lani in ponovno 6. februarja letos. Misijo je opravila z letalom\u00a0WC135-R s sede\u017eem v ameri\u0161ki Nebraski. Ni znano, ali je bilo zaznano kakr\u0161nokoli radioaktivno sevanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ruska tovorna ladja Ursa Major, ki je decembra 2024 skrivnostno potonila v Sredozemlju, je po novih ugotovitvah CNN…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":88032,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[16859,1411,26530,421,37,38,1567,6170,64,9683,63],"class_list":{"0":"post-88031","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-brodolom","9":"tag-ladja","10":"tag-reaktor","11":"tag-rusija","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-spanija","15":"tag-sredozemlje","16":"tag-svet","17":"tag-tovorna-ladja","18":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116560987627953280","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/88031","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=88031"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/88031\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/88032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=88031"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=88031"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=88031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}