{"id":88355,"date":"2026-05-12T14:40:19","date_gmt":"2026-05-12T14:40:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/88355\/"},"modified":"2026-05-12T14:40:19","modified_gmt":"2026-05-12T14:40:19","slug":"bo-zelena-norveska-naftna-in-plinska-resiteljica-evrope-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/88355\/","title":{"rendered":"Bo zelena Norve\u0161ka naftna in plinska re\u0161iteljica Evrope?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gal
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGal Krizmani\u010d je novinar \u010dasnika Dnevnik, specializiran za energetiko. Foto: Radio Slovenija<\/p>\n

Je Norve\u0161ka re\u0161iteljica evropske energetske krize ali dokaz, da tudi zeleni prehod \u0161e vedno poganja denar iz fosilnih goriv? Dr\u017eava, v kateri je bilo lani 96 odstotkov vseh na novo prodanih avtomobilov popolnoma elektri\u010dnih, zdaj napoveduje, da bo krepila \u010drpanje nafte in plina. Vlada je odobrila tako vnovi\u010dno aktiviranje zaprtih naftnih polj kot vrtanje na novih obmo\u010djih, \u010de\u0161 da imajo “odgovornost” pomagati Evropi nadomestiti primanjkljaj zaradi vojn v Ukrajini in na Bli\u017enjem vzhodu. O norve\u0161ki naftni industriji, zaradi katere je dr\u017eava ena najbogatej\u0161ih na svetu, evropski odvisnosti od uvoza energentov in tudi o t. i. norve\u0161kem energetskem ali zelenem paradoksu smo se v dana\u0161nji epizodi Ob osmih pogovarjali z novinarjem \u010dasopisa Dnevnik Galom Krizmani\u010dem.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNorve\u0161ka bo krepila \u010drpanje nafte in plina: “Imamo odgovornost do Evrope”<\/a><\/p>\n

Norve\u0161ka namerava okrepiti \u010drpanje nafte in zemeljskega plina. Koliko je to nujnost zaradi potreb Evropske unije in povpra\u0161evanja in koliko pretveza za kovanje \u0161e ve\u010djih zaslu\u017ekov, ki pa \u017ee zdaj niso majhni? Tako pri nafti kot pri plinu je med najve\u010djimi svetovnimi izvoznicami.
Norve\u0161ki cilj je ohranjanje \u010drpanja nafte in zemeljskega plina pribli\u017eno na zdaj\u0161nji ravni do leta 2030. Potem naj bi se ta ekstrakcija zelo po\u010dasi zmanj\u0161evala. V naftni industriji je tako: ko je vrtina odprta, vedno za\u010dne po\u010dasi upadati proizvodnja, tako da so ves \u010das potrebne nove in nove nalo\u017ebe.<\/p>\n

Hkrati se celotna svetovna naftna industrija premika k vse manj dostopnim virom nafte, katere \u010drpanje je dra\u017eje in te\u017eje. Tako se tudi norve\u0161ka naftna industrija premika iz Severnega morja vse bolj na sever, zdaj \u017ee v arkti\u010dni krog, v Barentsovo morje. To so nova polja. Upravljavec polj, ki so jih \u017ee zaprli, je naftno podjetje iz ZDA Conoco Phillips, ki ima zagotovo svojo ra\u010dunico. Ta naftna polja bodo delovala prihodnjih 20 let, dobi\u010dek pa bodo za\u010dela prina\u0161ati \u0161ele \u010dez dve leti in po milijardnih vlaganjih.<\/p>\n

Kako pomembna za Evropo sta ob vojnah v Ukrajini in na Bli\u017enjem vzhodu postala norve\u0161ka nafta in zemeljski plin?
\u017de v preteklih petih letih je bila Norve\u0161ka precej pomemben vir energentov za Evropo, zdaj pa je verjetno najpomembnej\u0161i. Od tam prihaja pribli\u017eno 14 odstotkov surove nafte, ki jo uvozi EU. ZDA so na prvem mestu le pribli\u017eno pol odstotka pred Norve\u0161ko. Ob tem je dobava norve\u0161ke nafte najbolj zanesljiva, kar je velika dodana vrednost. Pri zemeljskem plinu pa je Norve\u0161ka absolutno najpomembnej\u0161a, od tam pride tretjina plina za Evropsko unijo. Poleg tega ta uva\u017ea tudi rafinirane naftne produkte in uteko\u010dinjeni plin.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: EPA<\/p>\n

Norve\u0161ka je ena najbogatej\u0161ih dr\u017eav na svetu, primarno zaradi energentov, vendar jih skoraj ne uporablja zase. Norve\u017eani veliko govorijo o zeleni prihodnosti in jo tudi zares \u017eivijo. Mno\u017ei\u010dno vozijo elektri\u010dne avtomobile. Skoraj vsa energija za doma\u010do porabo prihaja iz obnovljivih virov. Doma torej razoglji\u010denje, izpusti pa v izvoz. Bi lahko temu rekli dvoli\u010dnost?
To vpra\u0161anje je na Norve\u0161kem zelo pomembno tudi politi\u010dno. Javnost je razdeljena pribli\u017eno na pol glede vpra\u0161anja, ali naj se raven ekstrakcije ohranja ali postopno opu\u0161\u010da. Predvsem mlaj\u0161i prebivalci podpirajo po\u010dasno zapiranje naftne industrije. To je politi\u010dno vpra\u0161anje, saj je nafte na skrajnem severu \u0161e precej.<\/p>\n

Zdaj\u0161nje odlo\u010ditve o podeljevanju licenc za nova polja na severu so dolgoro\u010dne. To so vrtine, ki bodo produktivne \u010dez pribli\u017eno 10 let in bodo delovale od 20 do 30 let, torej se zdaj odlo\u010da o \u010drpanju nafte do \u0161estdesetih, mogo\u010de celo za\u010detka sedemdesetih let 21. stoletja.
Najnovej\u0161e raziskave javnega mnenja se nagibajo nekoliko proti temu. Tudi Norve\u0161ka sodi\u0161\u010da so se ukvarjala s tem, ali je njihova dr\u017eava odgovorna za izpuste CO2, ki jih povzro\u010di njihova izvo\u017eena nafta. Tisti Norve\u017eani, ki zagovarjajo \u010drpanje nafte, pravijo, da je Norve\u0161ka od vseh proizvajalk nafte na svetu najbolj odgovorna in da to po\u010dne na na\u010din, najmanj \u0161kodljiv za naravo. Toda na raven svetovne porabe nimajo vpliva.<\/p>\n

Ko govoriva o dru\u017ebeni odgovornosti, omeniva njihov pokojninski sklad. Ta je eden najve\u010djih, \u010de ne celo najve\u010dji na svetu. V njem se je nabralo \u017ee 2.200 milijard ameri\u0161kih dolarjev oziroma 390 tiso\u010d dolarjev za vsakega Norve\u017eana. Imajo pa zelo stroga merila za svoje nalo\u017ebe. Precej podjetij imajo na \u010drnem seznamu, na primer nekatere oro\u017earje, toba\u010dno industrijo, v zadnjem \u010dasu nekatera izraelska podjetja \u2026 Zanimivo: tudi v naftno industrijo naj ne bi vlagali.
Uradno ime tega sklada je Norve\u0161ki pokojninski sklad \u2013 globalni. Ta sklad ima v svojem statutu, da vlaga izklju\u010dno v tujini, tako da ne vlaga v doma\u010do naftno industrijo. To ni naklju\u010dje. Namen tega sklada je, da varuje norve\u0161ko gospodarstvo pred silnim bogastvom naftne industrije. V \u0161tevilnih dr\u017eavah, ki so velike izvoznice nafte, je naftna industrija postala preve\u010d prevladujo\u010da v doma\u010dem gospodarstvu. Zelo preprosto se namre\u010d spla\u010da vlagati zgolj v naftno industrijo in z njenimi dobi\u010dki uva\u017eati vse drugo, kar potrebuje dr\u017eava. Tako lahko naftna industrija izrine vse druge sektorje, kar se je zgodilo v ve\u010d zalivskih dr\u017eavah. Lahko bi celo trdili, da je bil to pomemben faktor pri iranski revoluciji, ko je gospodarstvo nominalno cvetelo, a je v resnici cvetela samo naftna industrija, preostalo pa je propadalo. Ta sklad ima tako na Norve\u0161kem tudi neko makroekonomsko funkcijo in sku\u0161a biti \u010dim bolj odgovoren prebivalstvu, je nekak\u0161na demokrati\u010dno vodena institucija.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010crpanje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010crpanje plina. Foto: Reuters<\/p>\n

\u0160e k Evropski uniji. Evropska komisija govori o razoglji\u010denju, so\u010dasno pa od Norve\u0161ke pri\u010dakuje \u0161e ve\u010d plina in nafte. Je torej zelena politika Evrope v resnici tr\u010dila ob realnosti industrije in geopolitike?
Do neke mere bi lahko to rekli ne glede na to, koliko se zdaj govori o konkuren\u010dnosti evropske industrije. Ampak tukaj ni bil klju\u010den uspeh ali neuspeh zelenega prehoda, temve\u010d vojna v Ukrajini in odlo\u010ditev Evropske unije o prenehanju uva\u017eanja nafte in zemeljskega plina iz Rusije.<\/p>\n

Uvoz plina in nafte iz Norve\u0161ke se je pove\u010dal prav zato, da se nadomesti ruski vir. Norve\u0161ka ni bila tako velika izvoznica zemeljskega plina, danes je dale\u010d na prvem mestu. Evropa je 150 milijard kubi\u010dnih metrov plina pred tem uva\u017eala iz Rusije, to je zdaj padlo na prakti\u010dno ni\u010d. Danes pa pribli\u017eno 100 milijard kubi\u010dnih metrov prihaja iz Norve\u0161ke. Tu je torej najbolj pomembna geopolitika.<\/p>\n

Kako vzdr\u017ena je dolgoro\u010dno evropska strategija, ki temelji na uvozu energentov? In \u010desa se lahko nau\u010dimo od Norve\u017eanov, \u010deprav nimamo nafte?
Evropa je bila odvisna od uvoza energentov, odkar je nafta nadomestila premog kot temelj gospodarstva. \u017de Winston Churchill se je kot prvi lord admiralitete leta 1912 odlo\u010dil, da bo britanska mornarica za\u010dela za pogon ladij primarno uporabljati nafto, in se zavezal uvozu iz Perzije. Se pa pomen tega uvoza kljub vsemu zmanj\u0161uje, ker smo u\u010dinkovitej\u0161i pri porabi in ker imamo tudi druge vire, v katere vlagamo.<\/p>\n

Norve\u0161ka ni \u010dlanica Evropske unije, po prekinitvi uvoza plina in nafte iz Rusije pa je postala najpomembnej\u0161i vir zemeljskega plina za Evropo. Kak\u0161en vpliv oziroma geopoliti\u010dno mo\u010di ji to daje?
Mislim, da je mogo\u010de Norve\u0161ko le delno dojemati lo\u010deno od Evropske unije. Konec koncev je vsa njihova zakonodaja, razen ribolovne in tiste s \u0161e nekaterih specifi\u010dnih podro\u010dij, usklajena s pravom EU-ja. Zaradi medsebojnih sporazumov veliko vlagajo v evropski prora\u010dun. Norve\u0161ka je pred meseci kupila iste voja\u0161ke ladje, kot jih ima Zdru\u017eeno kraljestvo. Kot so povedali, je tako zato, ker \u017eelijo delovati kot enotna flota skupaj z britansko mornarico. In nameravajo tudi delovati kot voja\u0161ko, varnostno popolnoma integrirano v evropski kontekst, tako da je Norve\u0161ka pomembna in hkrati tudi odvisna od Evrope. Konec koncev, Norve\u0161ka izvozi 95 odstotkov svojih izdelkov v Evropo. Tukaj je popolna simbioza in Norve\u0161ka se zdi zadovoljna s tem.<\/p>\n

Nova epizoda podkasta Ob osmih izide vsak dan od torka do petka. Pi\u0161ete nam lahko na obosmih@rtvslo.si<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGal Krizmani\u010d: Bo zelena Norve\u0161ka naftna in plinska re\u0161iteljica Evrope?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gal Krizmani\u010d je novinar \u010dasnika Dnevnik, specializiran za energetiko. Foto: Radio Slovenija Je Norve\u0161ka re\u0161iteljica evropske energetske krize…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":88056,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,462,1104,881,37,38,4254],"class_list":["post-88355","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-nafta","tag-norveska","tag-plin","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-zeleni-prehod"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116562127999523566","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/88355","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=88355"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/88355\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/88056"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=88355"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=88355"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=88355"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}