{"id":88459,"date":"2026-05-12T16:33:09","date_gmt":"2026-05-12T16:33:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/88459\/"},"modified":"2026-05-12T16:33:09","modified_gmt":"2026-05-12T16:33:09","slug":"najverjetnejsa-vladna-koalicija-s-predlogom-za-pokop-zrtev-povojnih-pobojev-na-zalah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/88459\/","title":{"rendered":"Najverjetnej\u0161a vladna koalicija s predlogom za pokop \u017ertev povojnih pobojev na \u017dalah"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ljubljansko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLjubljansko pokopali\u0161\u010de \u017dale. Foto: BoBo<\/p>\n

Predlagatelji zakona s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi, SLS, Fokus) bi za nacionalni spominski dan za \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja znova razglasili 17. maj. Ta dan so \u017ee razglasili maja 2022 v \u010dasu takratne vlade Janeza Jan\u0161e, a je bil leto pozneje v \u010dasu vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

V obrazlo\u017eitvi tokratnega predloga so navedli, da so “\u017ertve drugih totalitarnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru \u017ee dele\u017ene uradnega spomina in obele\u017eevanja, medtem ko spomin na \u017ertve komunizma \u0161e ni navzo\u010d v javni zavesti”.<\/p>\n

Po predlogu bi se posmrtni ostanki iz prikritih grobi\u0161\u010d pietetno in trajno pokopali na pokopali\u0161\u010du \u017dale v Ljubljani, pri \u010demer bi imelo to obmo\u010dje pokopali\u0161\u010da status kulturnega spomenika dr\u017eavnega pomena. Obenem predlagajo, da se iz zakona o vojnih grobi\u0161\u010dih \u010drta \u010dlen, ki dolo\u010da, da se na obmo\u010dju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica.<\/p>\n

Prenos posmrtnih ostankov \u017ertev na \u017dale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane \u017ertve iz prikritih vojnih grobi\u0161\u010d.<\/p>\n

Po besedah ljubljanskega \u017eupana Zorana Jankovi\u0107a je bil tak predlog poslancev, ki oblikujejo novo vlado, pri\u010dakovan. Pojasnil je, da so v Ljubljani v prenovo oz. dograditev \u017dal vlo\u017eili pribli\u017eno 30 milijonov evrov, pokopali\u0161\u010de pa je namenjeno prebivalcem Ljubljane. Za ukrepanje glede zakonskega predloga je po njegovih besedah prezgodaj, zato bodo po\u010dakali. Toda \u010de je to najve\u010dja te\u017eava dr\u017eave oz. dr\u017eavnega zbora, potem ni veliko te\u017eav pri vodenju dr\u017eave, je Jankovi\u0107 ocenil na novinarski konferenci.<\/p>\n

Tudi glede predlagane razglasitve dneva spomina na \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja je poudaril, da gre za ideolo\u0161ke teme. “Dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, tisti, ki so premagali najve\u010dje zlo 20. stoletja, fa\u0161izem, nacizem,” je dejal. Po njegovih besedah so se v Zvezi zdru\u017eenj borcev za vrednote NOB Slovenije \u017ee opravi\u010dili za nasilje, ki je bilo storjeno. Vztraja pa, da ne moremo ena\u010diti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani.<\/p>\n

V predlogu zakona je tudi sprememba sestave komisije vlade za re\u0161evanje vpra\u0161anj prikritih grobi\u0161\u010d, po kateri bi strokovnjaka kriminalisti\u010dne nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobi\u0161\u010d. “Ker oseb, ki bi morale odgovarjati za nezastarljiva kazniva dejanja (vojno hudodelstvo, genocid), ni ve\u010d med \u017eivimi, se mora komisija osredoto\u010diti na varovanje predmetov, ki jih hrani Muzej sodobne zgodovine, in iskanje informacij o prikritih vojnih grobi\u0161\u010dih z drugimi metodami,” so pojasnili v obrazlo\u017eitvi.<\/p>\n

Obveznost odvzema biolo\u0161kih vzorcev za namene genetske analize identifikacije \u017ertev<\/p>\n

S predlogom podrobneje opredeljujejo tudi za\u010detek kazenskega postopka ugotavljanja storilcev in vzroka smrti \u017ertev ter postopke zavarovanja dokazov. Na novo bi dolo\u010dili obveznost odvzema biolo\u0161kih vzorcev za namene genetske analize identifikacije \u017ertev. Predlog dolo\u010da obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz dr\u017eavnega prora\u010duna za odvzem, hrambo in analize biolo\u0161kih vzorcev ter raziskav. Dopu\u0161\u010da se tudi mo\u017enost sklenitve meddr\u017eavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim dr\u017eavnim institucijam.<\/p>\n

Predlog predvideva tudi, da pristojna upravna enota v \u0161estih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dol\u017enosti izda mrli\u0161ke liste za vse \u017ertve, za katere \u0161e niso bili izdani. \u010ce ni drugih dokazov, se kot letnica smrti vpi\u0161e leto 1945, kot vzrok pa uboj.<\/p>\n

S predlaganim zakonom bi poslanci spremenili in dopolnili dolo\u010dbe zakona o prikritih vojnih grobi\u0161\u010dih in pokopu \u017ertev ter zakona o vojnih grobi\u0161\u010dih, pri \u010demer predlagajo obravnavo po skraj\u0161anem postopku.<\/p>\n

Vre\u010dko: “To ni pieteta, to je politi\u010dno izkori\u0161\u010danje mrtvih”<\/p>\n

Levica se je odzvala, da nova desna koalicija \u0161e pred oblikovanjem vlade znova odpira ob\u010dutljive zgodovinske teme in meni, da gre za preusmerjanje pozornosti od napovedanih posegov v socialno dr\u017eavo, javne storitve in delavske pravice.<\/p>\n

Sokordinatorica Levice Asta Vre\u010dko ob tem poudarja, da bi se dostojen pokop lahko zgodil \u017ee prej, saj so se o njem v dozdaj\u0161nji vladni v koaliciji strinjali in za to si je prizadevala tudi predsednica dr\u017eave,”a je desnica raje izkori\u0161\u010dala te teme za svoj aktualno politi\u010dni boj”. <\/p>\n

“Sedaj predlagajo zakon, ki poleg pokopa na \u017dalah, uvaja tudi praznik in analizo DNK \u017ertev. To ni pieteta, to ni sprava, ampak najbolj nizkotno politi\u010dno izkori\u0161\u010danje mrtvih, ki si vsekakor zaslu\u017eijo mir in dostojen pokop, ne pa instrumentalizacijo politike,” je poudarila Vre\u010dko.<\/p>\n

Premk: Vlo\u017eitev novega zakona je zgolj znova razdvajanje ljudi<\/p>\n

“O\u010ditno koaliciji \u010drne kocke ukvarjanje z drugo svetovno vojno predstavlja re\u0161evanje te\u017eav dana\u0161nje dru\u017ebe. Verjetno bo to zelo pripomoglo h gospodarski rasti, k bolj\u0161emu \u017eivljenju za vse, predvsem pa k \u017eivljenju mladih,” pa je predlog zakona o pokopu in spominu \u017ertev prikritih grobi\u0161\u010d komentiral poslanec Svobode Martin Premk in dejal, obstajata \u017ee dva zakona s tega podro\u010dja, in sicer zakon o vojnih grobi\u0161\u010dih in zakon o prikritih vojnih grobi\u0161\u010dih in pokopu \u017ertev.<\/p>\n

“Vlo\u017eitev novega zakona je zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovra\u017enosti in izkori\u0161\u010danje \u017ertev tragi\u010dnih dogodkov druge svetovne vojne za politi\u010dne namene. \u010ce \u017ee govorijo o pieteti \u017ertev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven \u010dlove\u0161kih ostankov, jih dajati na plakate, letake. \u010ce jim je do pietete, naj se \u017ertve pokoplje s pieteto in spo\u0161tovanjem,” je dodal.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ljubljansko pokopali\u0161\u010de \u017dale. Foto: BoBo Predlagatelji zakona s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi, SLS, Fokus) bi za nacionalni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":88460,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[2202,26693,59,61,62,37,58,60,38,26692,26694],"class_list":{"0":"post-88459","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-jankovic","9":"tag-prikrita-grobisca","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-vojna-grobisca","18":"tag-zale"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116562572691930189","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/88459","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=88459"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/88459\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/88460"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=88459"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=88459"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=88459"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}