{"id":89006,"date":"2026-05-13T05:48:08","date_gmt":"2026-05-13T05:48:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89006\/"},"modified":"2026-05-13T05:48:08","modified_gmt":"2026-05-13T05:48:08","slug":"wall-street-cez-dan-zdrsnil-za-2-odstotka-in-se-pobral-nafta-nad-107-dolarjev-evropa-ostala-v-rdecem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89006\/","title":{"rendered":"Wall Street \u010dez dan zdrsnil za 2 odstotka in se pobral, nafta nad 107 dolarjev, Evropa ostala v rde\u010dem"},"content":{"rendered":"<p>Torek na Wall Streetu se je za\u010del kot razprodaja in kon\u010dal kot olaj\u0161anje. Nasdaq je sredi dneva izgubil ve\u010d kot dva odstotka, S&amp;P 500 je zdrsnil skoraj odstotek pod rekord, postavljen dan prej, in vse je kazalo na to, da bo dan kon\u010dal \u0161e slab\u0161e. Popoldne se je razpolo\u017eenje obrnilo. Do zaklju\u010dka trgovanja je Nasdaq omejil izgubo na 0,71 odstotka pri 26.088 to\u010dkah, S&amp;P 500 je zaprl le 0,16 odstotka ni\u017eje pri 7.400 to\u010dkah, Dow Jones pa je dan zaklju\u010dil v zelenem, s plusom 0,11 odstotka pri 49.760 to\u010dkah. Zdravstvo in temeljne potro\u0161ni\u0161ke dobrine so omilile padec, medtem ko so tehnolo\u0161ke delnice vlekle navzdol.<\/p>\n<p>Evropski trgi te sre\u010de niso imeli. STOXX 50 je zaprl 1,4 odstotka ni\u017eje pri 5.815 to\u010dkah, \u0161ir\u0161i STOXX 600 je izgubil 1,1 odstotka, frankfurtski DAX pa je padel za 1,22 odstotka na 24.054 to\u010dk. Vse glavne borze in vsi sektorji so kon\u010dali v rde\u010dem, brez izjeme. Razlika ni naklju\u010dna. Na ameri\u0161kih borzah prevladujejo podjetja, ki jim dra\u017eja nafta bodisi koristi bodisi bistveno ne \u0161koduje. Nem\u0161ka industrija, ki je hrbtenica DAX-a, vsak dvig cene energije ob\u010duti neposredno v proizvodnih stro\u0161kih.<\/p>\n<p>SVETOVNI INDEKSI, TOREK 12. 5. 2026ZDRU\u017dENE DR\u017dAVE AMERIKEIndeksZaklju\u010dekSpr. (%)Min. \u010dez dan (%)Dow Jones49.760+0,11-0,51S&amp;P 5007.400-0,16-0,87Nasdaq26.088-0,71-2,00Russell 20002.814-1,97-2,34EVROPAIndeksZaklju\u010dekSpr. (%)Leto 2026 (%)STOXX 505.815-1,40-0,60STOXX 600606-1,10+1,70DAX 4024.054-1,22-2,60Lider.si | Viri: Trading Economics, Yahoo Finance<\/p>\n<p>Udarec je pri\u0161el ob 14.30 po srednjeevropskem \u010dasu, ko je ameri\u0161ko ministrstvo za delo objavilo aprilsko inflacijo. Letna stopnja 3,8 odstotka je bila najvi\u0161ja od maja 2023 in je za 0,1 odstotne to\u010dke presegla napovedi analitikov. Toda trge je bolj pretresla druga \u0161tevilka. Jedrna inflacija, ki izklju\u010duje hrano in energijo, je mese\u010dno zrasla za 0,4 odstotka, kar je najve\u010d od januarja 2025. Dra\u017eja nafta se torej ne ustavi pri bencinskih \u010drpalkah. Pronica v cene obla\u010dil, letalskih vozovnic, pohi\u0161tva. Chris Zaccarelli iz Northlight Asset Managementa je za CNBC opozoril, da iranska kriza dviga inflacijo ne le v naslovu, temve\u010d tudi v jedru, in to bolj, kot je trg pri\u010dakoval.<\/p>\n<p>Predsednica clevelandske podru\u017enice Feda Beth Hammack je bila prej\u0161nji teden bolj neposredna. Iranska kriza je po njenih besedah verjetno \u010detrti \u0161ok v petih letih, za pandemijo, rusko invazijo in carinami. Od prej\u0161njih \u0161okov se ta razlikuje v enem: inflacija \u017ee pet let ne pade pod dvoodstotni cilj centralne banke. Prostor za ni\u017eanje obrestnih mer se zapira. Po objavi CPI so trgovci verjetnost dviga obrestnih mer do konca leta ocenili na 37 odstotkov. Mark Zandi, glavni ekonomist Moody\u2019s Analytics, je za CNBC povedal, da bo vse odvisno od tega, ali se bodo inflacijska pri\u010dakovanja nadalje dvigovala. \u010ce se bodo, Fedu ne bo ostalo drugega kot dvig.<\/p>\n<p>INFLACIJA V ZDA, APRIL 2026 (CPI)KategorijaLetna spr. (%)Mese\u010dna spr. (%)Skupna inflacija (CPI)+3,8+0,6Jedrna inflacija (brez hrane, energije)+2,8+0,4Energija+17,9+3,8   od tega: bencin+28,4   od tega: kurilno olje+54,3Hrana+3,2+0,5   od tega: govedina+14,8Stanovanja (shelter)+3,3+0,6Letalske vozovnice+20,7+2,8Obla\u010dila++0,6Realne pla\u010de (letno)-0,3-0,5Lider.si | Vir: U.S. Bureau of Labor Statistics (BLS)<\/p>\n<p>Menjava na vrhu Feda prihaja v najslab\u0161em mo\u017enem trenutku. Senat je v torek s 51 proti 45 glasovom potrdil Kevina Warsha na mesto guvernerja, glasovanje o predsedovanju se pri\u010dakuje v sredo. Warsh zagovarja ni\u017eje obrestne mere. Toda pri inflaciji 3,8 odstotka in trgu, ki \u017ee vra\u010dunava mo\u017enost dviga, mu bo trg vsako potezo presojal brez prizanesljivosti.<\/p>\n<p>Za vsem, kar se je v torek zgodilo na trgih, stoji eno ime: Hormu\u0161ka o\u017eina. Brent je v torek zaklju\u010dil pri 107,77 dolarja za sod, WTI pa pri 102,18 dolarja, oboje ve\u010d kot 45 odstotkov nad ravnjo pred za\u010detkom iranske krize konec februarja. Predsednik Trump je v ponedeljek zve\u010der sporo\u010dil, da je premirje z Iranom \u201cna kisiku\u201d, potem ko je iranski predlog ozna\u010dil za nesprejemljivega. Amos Hochstein, biv\u0161i Bidnov svetovalec za energijo, je v torek za CNBC skr\u010dil celotno situacijo v eno poved: smo v patovem polo\u017eaju, v zamrznjenem konfliktu, brez vojne, brez nafte, brez o\u017eine.<\/p>\n<p>V izjavi za Bloomberg je Hochstein prej\u0161nji teden \u0161el \u0161e dlje. Hormuz bo pod iranskim nadzorom za nedogledno prihodnost, ne glede na to, kaj bo pisalo v morebitnem mirovnem sporazumu. Zaljevske dr\u017eave bodo primorane graditi cevovode, ki bodo o\u017eino ob\u0161le.<\/p>\n<p>Amin Nasser, prvi mo\u017e Saudi Aramca, je v ponedeljek na konferenci za investitorje razgrnil razse\u017enost \u0161kode. Skozi o\u017eino danes dnevno prepluje od dve do pet ladij, pred vojno jih je bilo 70. Trg vsak teden izgubi pribli\u017eno 100 milijonov sodov ponudbe, neto izguba od za\u010detka krize pa je dosegla 880 milijonov sodov. \u010ce se o\u017eina ne odpre do sredine junija, se normalizacija ne bo zgodila pred letom 2027, je opozoril Nasser. Najve\u010dji problem ni le zaprta pot, temve\u010d preme\u0161ana svetovna tankerska flota: ladje so na napa\u010dnih mestih in tudi ob takoj\u0161njem odprtju bi trajalo mesece, da bi se trg uravnote\u017eil.<\/p>\n<p>Admiral James Stavridis, nekdanji vrhovni poveljnik Nata, je na CNBC-ju odgovoril na vpra\u0161anje, ki si ga zastavlja ves trg: kaj lahko Trump zdaj sploh naredi? Stavridis je na\u0161tel tri mo\u017enosti, nobena ni dobra. Predsednik lahko odstopi od konflikta, obnovi obse\u017eno bombardiranje ali pa posku\u0161a o\u017eino odpreti s silo. Odprtje s silo je po Stavridisovem mnenju v tem trenutku najverjetnej\u0161e, toda zahtevalo bo veliko vojnih ladij, vojake na terenu in milijardo dolarjev na teden.<\/p>\n<p>Sezona \u010detrtletnih rezultatov je v torek pokazala, da trg ne odpu\u0161\u010da niti dobrim novicam. Munich Re je izgubil 6,3 odstotka kljub temu, da se je \u010disti dobi\u010dek pove\u010dal za 48 odstotkov, ker je za las zgre\u0161il pri\u010dakovanja analitikov. Siemens Energy je padel za 5,7 odstotka, \u010deprav je zvi\u0161al lastno napoved. Prosus je izgubil 5,8 odstotka, ASML pa 3,1 odstotka, oba ujeta v globalni razprodaji umetne inteligence, ki je za en dan prekinila reli tega meseca. Bayer je \u0161el v nasprotno smer, z rastjo \u0161tirih odstotkov po vi\u0161jem operativnem dobi\u010dku.<\/p>\n<p>London je imel poleg nafte in inflacije \u0161e svoj problem. Ve\u010d kot 70 poslancev vladajo\u010de Laburisti\u010dne stranke je pozvalo premierja Starmerja k odstopu. Donos 10-letne britanske obveznice je posko\u010dil za 12 bazi\u010dnih to\u010dk na 5,126 odstotka, delnice Lloyds, Barclays in NatWest pa so padle za ve\u010d kot \u0161tiri odstotke.<\/p>\n<p>ENERGENTI, 13. 5. 2026 (ZJUTRAJ)SurovinaCenaPred krizo (feb.)Spr. od feb. (%)Brent107,05 USD\/sod~66 USD\/sod+62WTI101,87 USD\/sod~64 USD\/sod+59TTF plin (EU)46,23 EUR\/MWh~30 EUR\/MWh+54Bencin v ZDA4,50 USD\/gal~3,14 USD\/gal+43HORMUZ V \u0160TEVILKAHLadij skozi o\u017eino\/dan2-570-95Tedenska izguba ponudbe~100 mio sodov (vir: Saudi Aramco)Neto izguba od za\u010detka krize880 mio sodov (vir: Saudi Aramco)Lider.si | Viri: Trading Economics, CNBC, EIA, AAA<\/p>\n<p>Cena nafte ob zaklju\u010dku redakcije (sreda, 13. maj zjutraj): Brent pri 107,05 dolarja za sod, WTI pri 101,87 dolarja. Evropski plin (TTF) pri 46,23 evra na megavatno uro, kar je skoraj tretjino ve\u010d kot pred letom dni. Citigroup je ta teden svojo napoved za Brent zvi\u0161al za 15 dolarjev na 110 dolarjev za sod in hkrati zamaknil pri\u010dakovani rok za odprtje o\u017eine na konec maja. \u010ce se o\u017eina ne odpre kmalu, bo naslednji korak druga\u010den. Hochstein je na CBS-u prej\u0161nji mesec povedal, da je pri energetskih krizah vse po\u010dasi, dokler ne pade\u0161 s pe\u010dine, in da se s te pe\u010dine zelo te\u017eko vrne\u0161 nazaj.<\/p>\n<p>Naslednji premik bo odvisen od sre\u010danja predsednika Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Na mizi so poleg carin tudi prizadevanja, da bi Peking pritisnil na Teheran. Smer, v katero se po tem sre\u010danju obrne nafta, bo oblikovala trge za tedne naprej.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Torek na Wall Streetu se je za\u010del kot razprodaja in kon\u010dal kot olaj\u0161anje. Nasdaq je sredi dneva izgubil&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89007,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[2044,5518,5516,500,65,66,4915,4335,462,34,881,1522,37,38,64,5517],"class_list":{"0":"post-89006","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-bencin","9":"tag-borza","10":"tag-brent","11":"tag-eu","12":"tag-europe","13":"tag-evropa","14":"tag-hormuska-ozina","15":"tag-inflacija","16":"tag-nafta","17":"tag-novice","18":"tag-plin","19":"tag-podjetja","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenscina","22":"tag-svet","23":"tag-wti"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116565698381394415","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89006","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89006"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89006\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89007"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89006"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89006"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89006"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}