Rusija pospe\u0161eno \u0161iri posebno ekonomsko cono Alabuga v Tatarstanu, ki je postala glavno sredi\u0161\u010de za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov tipa Shahed. Satelitski posnetki razkrivajo obse\u017eno gradnjo novih hangarjev, proizvodnih obratov in stanovanjskih objektov, cona pa se je v zadnjem letu raz\u0161irila za dodatnih 340 hektarov. Ju\u017eno od obstoje\u010dega kompleksa je odprto \u0161e eno ogromno gradbi\u0161\u010de, ki obsega 450 hektarov in katerega namen uradno \u0161e ni znan, je pa \u017ee povezano z novo cesto.<\/p>\n
Kompleks Alabuga, ki le\u017ei pribli\u017eno 960 kilometrov vzhodno od Moskve, je bil prvotno zasnovan za privabljanje zahodnih nalo\u017eb. Po invaziji na Ukrajino se je njegova namembnost popolnoma spremenila. Danes se tam proizvaja ruska razli\u010dica iranskih dronov kamikaz, znana pod imenom Geran-2. Rusija je v kratkem \u010dasu dosegla visoko stopnjo neodvisnosti, saj zdaj v doma\u010dih obratih proizvedejo med 90 in 95 odstotkov vseh delov za te letalnike.\u00a0Proizvodni stro\u0161ki posameznega drona so ocenjeni na 18 do 80 tiso\u010d evrov, pri izdelavi pa menda sodelujejo celo mladoletniki. Ukrajinski voja\u0161ki poveljnik Oleksandr Sirski opozarja, da so ruski na\u010drti zastra\u0161ujo\u010di; Moskva \u017eeli proizvodnjo podvojiti in dose\u010di zmogljivost do 1.000 dronov na dan.<\/p>\n
Tehnolo\u0161ke nadgradnje in voja\u0161ko partnerstvo z Iranom<\/p>\n
Sodelovanje med Moskvo in Teheranom postaja vse tesnej\u0161e. Rusija uporablja izku\u0161nje z boji\u0161\u010d v Ukrajini za nenehno izbolj\u0161evanje dronov Shahed. Nadgradnje vklju\u010dujejo bolj\u0161o komunikacijo, natan\u010dnej\u0161o navigacijo in ve\u010djo odpornost na elektronsko motenje. Nekateri modeli so menda celo trikrat hitrej\u0161i od prvotnih razli\u010dic, pojavljajo pa se poro\u010dila o dronih, opremljenih z raketami zrak-zrak R-60.<\/p>\n
V zameno za iransko pomo\u010d Kremelj Teheranu dobavlja klju\u010dne komponente in tehnologijo. Po poro\u010danju tujih medijev naj bi Rusija Iranu ponudila:<\/p>\n
\t5.000 dronov kratkega dosega, odpornih na motenje,
\n\tsatelitsko vodene drone dolgega dosega z ustreznim usposabljanjem,
\n\tsatelitske obve\u0161\u010devalne podatke o premikih ameri\u0161kih vojakov, ladij in letal.<\/p>\n
Vse to poteka prek Kaspijskega morja, ki ostaja klju\u010dna in varna pot za transport voja\u0161ke opreme med dr\u017eavama. Ravno zato so izraelske sile pred \u010dasom napadle iransko pristani\u0161\u010de Bandar Anzali, da bi prekinile to oskrbovalno verigo.<\/p>\n
Ali Rusija namerno podalj\u0161uje nestabilnost na Bli\u017enjem vzhodu?<\/p>\n
Analitiki menijo, da Kremelj s podpiranjem Irana namenoma podalj\u0161uje nestabilnost na Bli\u017enjem vzhodu. S tem Rusija pridobiva na dveh podro\u010djih: ima korist zaradi vi\u0161jih cen nafte in hkrati preusmerja mednarodno pozornost stran od vojne v Ukrajini. Posledice tega sodelovanja so \u017ee vidne na terenu; v marcu je napad z dronom v Kuvajtu terjal \u017eivljenja \u0161estih ameri\u0161kih vojakov.<\/p>\n
Hkrati se stopnjuje pritisk na ukrajinsko nebo. Samo v aprilu je Rusija proti Ukrajini izstrelila rekordnih 6.600 dronov razli\u010dnih tipov (Shahed, Gerbera in Italmas). \u010ceprav ukrajinska stran poro\u010da o pribli\u017eno 90-odstotni uspe\u0161nosti prestrezanja, nenehno pove\u010devanje \u0161tevila letalnikov predstavlja ogromen pritisk na zra\u010dno obrambo.\u00a0Zaradi strate\u0161kega pomena je tovarna v Alabugi pogosta tar\u010da ukrajinskih napadov. Rusija je okoli cone zgradila mo\u010dan obrambni obro\u010d, ki vklju\u010duje najmanj 19 protiletalskih stolpov s sistemi Pantsir in te\u017ekimi strojnimi pu\u0161kami, s katerimi posku\u0161ajo zavarovati svojo klju\u010dno voja\u0161ko-industrijsko bazo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rusija pospe\u0161eno \u0161iri posebno ekonomsko cono Alabuga v Tatarstanu, ki je postala glavno sredi\u0161\u010de za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89112,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[3144,32,333,35,31,34,36,421,26835,37,38,26834,90,33,71,757,882,929],"class_list":{"0":"post-89111","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-droni","9":"tag-headlines","10":"tag-iran","11":"tag-najpomembnejse-novice","12":"tag-news","13":"tag-novice","14":"tag-osrednje-novice","15":"tag-rusija","16":"tag-shahed","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-tatarstan","20":"tag-tehnologija","21":"tag-top-stories","22":"tag-ukrajina","23":"tag-vladimir-putin","24":"tag-vojna","25":"tag-vojna-v-ukrajini"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116566067939354259","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89111","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89111"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89111\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89112"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89111"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89111"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89111"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}