{"id":89167,"date":"2026-05-13T08:25:06","date_gmt":"2026-05-13T08:25:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89167\/"},"modified":"2026-05-13T08:25:06","modified_gmt":"2026-05-13T08:25:06","slug":"sveta-masa-za-pokojnega-skofa-maksimilijana-drzecnika-v-mariborski-stolnici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89167\/","title":{"rendered":"Sveta ma\u0161a za pokojnega \u0161kofa Maksimilijana Dr\u017ee\u010dnika v mariborski stolnici"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align:justify\">V sredo, 13. maja 2026, ob 19. uri bo v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika sveta ma\u0161a za\u00a0pokojnega mariborskega \u0161kofa msgr. dr. Maksimilijana Dr\u017ee\u010dnika.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Daroval jo bo mariborski nad\u0161kof\u00a0metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">\u0160kof Maksimilijan Dr\u017ee\u010dnik je v Gospodu zaspal leta 1978 v 74. letu starosti. Bil je dolgoletni\u00a0mariborski \u0161kof, ki je vodil \u0161kofijo v zahtevnih razmerah po drugi svetovni vojni. Leto\u0161nja obletnica\u00a0njegove smrti je prilo\u017enost za hvale\u017een spomin na njegovo pastirsko delo in za molitev za njegov\u00a0ve\u010dni po\u010ditek.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Rojen je bil 5. oktobra 1903 v \u017eupniji Ribnica na Pohorju. Po maturi na Klasi\u010dni gimnaziji v Mariboru je stopil v mariborsko bogoslovje, \u0161tudij nadaljeval v Rimu, kjer je bil v cerkvi zavoda Germanicum \u2013 Hungaricum 30. oktobra 1932 posve\u010den v duhovnika. Na pape\u0161ki univerzi Gregoriana je obranil dva doktorata (iz filozofije leta 1929 in iz teologije 1932). Po vrnitvi iz Rima je bil kaplan, najprej v doma\u010di \u017eupniji Ribnica, nato v \u017eupniji Sv. Danijel v Celju. Leta 1936 za\u010del predavati moralno filozofijo na Visoki bogoslovni \u0161oli v Mariboru. Naslednje leto (1937) je bil imenovan za docenta Stare zaveze. Leta 1938 je bil imenovan za podravnatelja v mariborskem bogoslovju in to slu\u017ebo je opravljal do razpusta mariborskega bogoslovja, ob za\u010detku druge svetovne vojne, aprila 1941.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Med vojno (1941\u20131945) je delil usodo ve\u010dine mariborskih duhovnikov, pregnanstvo na Hrva\u0161kem. Zagreb\u0161ki nad\u0161kof bl. Alojzij Stepinac ga je ob prihodu v Zagreb vpra\u0161al, ali ima kot doktor filozofije in teologije kak\u0161ne \u017eelje glede slu\u017ebovanja. Ogovoril je, da je sin planin, zato si \u017eeli oditi v kak\u0161no oddaljeno hribovito \u017eupnijo. Tako je bil imenovan za kaplana v \u017eupniji Visoko pri Novem Marofu, kjer so ga verniki ohranili v najlep\u0161em spominu ter ves \u010das ohranjali stike z njim.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Po koncu druge svetovne vojne je postal ravnatelj Lavantinskega bogoslovnega semeni\u0161\u010da v Ljubljani ter bil obenem honorarni predavatelj in nato docent Svetega pisma na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Pape\u017e Pij XII. ga je 15. septembra 1946 imenoval za pomo\u017enega \u0161kofa v Mariboru, tako je 15. decembra istega leta v mariborski stolnici prejel \u0161kofovsko posve\u010denje. Po smrti \u0161kofa dr. Ivana Jo\u017eefa Toma\u017ei\u010da je s 1. 3. 1949 postal apostolski administrator takrat \u0161e lavantinske \u0161kofije, 15. 6. 1960 pa je bil imenovan za rednega \u0161kofa v Mariboru.<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Edini od slovenskih \u0161kofov se je udele\u017eil vseh zasedanj 2. vatikanskega cerkvenega zbora in na koncilu sodeloval v razpravah, z opaznim nastopom o pomenu upo\u0161tevanja sociologije pri pastoralnem na\u010drtovanju in delovanju. Dogajanje na koncilu je v veliki meri usmerilo njegovo \u0161kofovsko delovanje. V smernicah koncila je gledal prihodnost Cerkve, zato si je prizadeval, da bi koncilske pobude pri nas kar najbolj za\u017eivele. V tem smislu je zelo spodbujal sodelovanje laikov v cerkvenih ob\u010destvih, spodbujal in pospe\u0161eval ustanavljanje \u017eupnijskih pastoralnih svetov in ustanovil \u0160kofijski pastoralni svet. V Sporo\u010dilih \u0161kofijskega ordinariata duhovnikom mariborske \u0161kofije za leto 1966 beremo: \u00bbV vsaki \u017eupniji naj se ustanovi &#8216;\u017eupnijski svet&#8217;. Za \u0161kofijo naj se osnuje &#8216;\u0160kofijski pastoralni svet&#8217;, katerega naloga je, da (v smislu odloka o slu\u017ebi \u0161kofov, \u010dl. 27) raziskuje, pretresa in dela prakti\u010dne zaklju\u010dke glede pastoralnega dela v \u0161kofiji (\u0161tev. VIII, str. 74).<\/p>\n<p style=\"text-align:justify\">Najvidnej\u0161a dela \u0161kofa Dr\u017ee\u010dnika so: nov prevod in izdaja celotnega Svetega pisma, ustanovitev Slom\u0161kovega dija\u0161kega semeni\u0161\u010da, zgraditev Bogoslovnega semeni\u0161\u010da in obnovitev teolo\u0161kega \u0161tudija v Mariboru, dokon\u010dna ureditev \u0161kofijskih mej, skrb za zidavo novih cerkva in novih pastoralnih sredi\u0161\u010d (Maribor \u2013 Tezno, Odranci, Ra\u010de, Senovo \u2026), prizadevanje za beatifikacijo \u0161kofa Antona Martina Slom\u0161ka ter pospe\u0161evanje edinosti med kristjani. Mnogi, ki so ga osebno poznali in \u017eiveli z njim, poudarjajo njegovo dobroto in milino in pravijo, da je bil \u00bbsvetni\u0161ka osebnost\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V sredo, 13. maja 2026, ob 19. uri bo v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika sveta ma\u0161a za\u00a0pokojnega&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89168,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22],"tags":[225,234,226,233,220,223,150,231,228,62,230,229,222,37,58,224,60,38,221,232,227],"class_list":{"0":"post-89167","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-maribor","8":"tag-bishop","9":"tag-cerkev","10":"tag-conference","11":"tag-katoliska","12":"tag-katoliska-cerkev","13":"tag-konferenca","14":"tag-maribor","15":"tag-metropolija","16":"tag-rkc","17":"tag-si","18":"tag-skofija","19":"tag-skofije","20":"tag-skofovska","21":"tag-slovene","22":"tag-slovenia","23":"tag-slovenian","24":"tag-slovenija","25":"tag-slovenscina","26":"tag-slovenska","27":"tag-ssk","28":"tag-uradna-stran"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116566315671809860","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89167","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89167"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89167\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89168"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89167"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89167"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89167"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}