{"id":89404,"date":"2026-05-13T12:14:12","date_gmt":"2026-05-13T12:14:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89404\/"},"modified":"2026-05-13T12:14:12","modified_gmt":"2026-05-13T12:14:12","slug":"umar-slovenija-se-po-vecini-indeksov-kakovosti-zivljenja-uvrsca-med-uspesnejse-drzave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89404\/","title":{"rendered":"Umar: Slovenija se po ve\u010dini indeksov kakovosti \u017eivljenja uvr\u0161\u010da med uspe\u0161nej\u0161e dr\u017eave"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66177760.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66177760.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66177760.jpg\" title=\"Kakovost \u017eivljenja v regijah je razmeroma uravnote\u017eena, pri \u010demer pa najuspe\u0161nej\u0161e regije niso nujno tudi najbogatej\u0161e, ugotavlja Umar. Foto: SOJ RTV SLO\" alt=\"Kakovost \u017eivljenja v regijah je razmeroma uravnote\u017eena, pri \u010demer pa najuspe\u0161nej\u0161e regije niso nujno tudi najbogatej\u0161e, ugotavlja Umar. Foto: SOJ RTV SLO\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tKakovost \u017eivljenja v regijah je razmeroma uravnote\u017eena, pri \u010demer pa najuspe\u0161nej\u0161e regije niso nujno tudi najbogatej\u0161e, ugotavlja Umar. Foto: SOJ RTV SLO<\/p>\n<p>V dokumentu Kakovost \u017eivljenja v Slovenji \u2013 Poro\u010dilo o razvoju 2026 (celotno poro\u010dilo je objavljeno <a href=\"https:\/\/www.umar.gov.si\/fileadmin\/user_upload\/razvoj_slovenije\/2026\/slovenski\/POR_2026.pdf\" data-mce-href=\"https:\/\/www.umar.gov.si\/fileadmin\/user_upload\/razvoj_slovenije\/2026\/slovenski\/POR_2026.pdf\" data-mce- rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">tukaj<\/a>) so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisali, da Slovenija ohranja visoko kakovost \u017eivljenja, vendar da nara\u0161\u010dajo\u010di globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije v prihodnost omejujejo polno izkori\u0161\u010danje njenih razvojnih potencialov.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>S poro\u010dilom o razvoju Umar letno spremlja uresni\u010devanje strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je vlada sprejela konec leta 2017, njen osrednji cilj pa je zagotavljanje kakovostnega \u017eivljenja za vse z uravnote\u017eenim gospodarskim, dru\u017ebenim in okoljskim razvojem. &#8220;Kakovost \u017eivljenja je visoka in ima pozitiven trend, tako na kratek kot na dolgi rok,&#8221; je klju\u010dno ugotovitev tokratnega poro\u010dila na predstavitvi v Ljubljani povzel Peter Wostner iz Umarja.<\/p>\n<p>Kot je pojasnil, se Slovenija po ve\u010dini globalnih sinteznih indeksov kakovosti \u017eivljenja \u0161e naprej uvr\u0161\u010da med uspe\u0161nej\u0161e dr\u017eave. Zadovoljstvo z \u017eivljenjem je doseglo najvi\u0161jo raven doslej, pri\u010dakovana zdrava leta \u017eivljenja ostajajo nad povpre\u010djem EU-ja. Ob visoki zaposlenosti, rasti dohodkov, nizkih dohodkovnih neenakostih in razmeroma u\u010dinkovitih sistemih socialne varnosti so pogoji za \u017eivljenje razmeroma ugodni. Kljub temu se od leta 2021 pove\u010dujejo tveganja socialne izklju\u010denosti, zlasti pri ranljivej\u0161ih skupinah prebivalstva, kjer se prekrivajo razli\u010dni vidiki prikraj\u0161anosti. Zaostruje se dostopnost stanovanj, poslab\u0161uje se tudi kakovost izobra\u017eevanja, ugotavlja poro\u010dilo.<\/p>\n<p>Kakovost \u017eivljenja v regijah po dr\u017eavi je razmeroma uravnote\u017eena, pri \u010demer pa najuspe\u0161nej\u0161e regije niso nujno tudi najbogatej\u0161e, saj na kakovost \u017eivljenja pomembno vplivajo tudi socialni, okoljski in prostorski dejavniki, pri katerih gospodarsko \u0161ibkej\u0161e regije lahko dosegajo bolj\u0161e rezultate. Wostner je tako kot zanimivost omenil, da kakovost \u017eivljenja po teh kazalnikih ni najve\u010dja v osrednjeslovenski regiji, ki ima najvi\u0161ji BDP na prebivalca, pa\u010d pa na Gorenjskem. Po drugi strani se je najslab\u0161e uvrstila obalnokra\u0161ka regija, po BDP-ju na prebivalca druga najbolj razvita slovenska regija.<\/p>\n<p>Opozorila o po\u010dasnem prilagajanju na spremembe <\/p>\n<p>Wostner je ob tem opozoril, da se v Sloveniji prepo\u010dasi prilagajamo okoli\u0161\u010dinam, v katerih smo se zna\u0161li. &#8220;Premalo investiramo, premalo se ukvarjamo z digitalizacijo,&#8221; je dejal in izpostavil \u0161e problematiko demografije. V naslednjih dveh desetletjih in pol bo v Sloveniji sposobno delati za eno mestno ob\u010dino Maribor in eno mestno ob\u010dino Nova Gorica manj ljudi, in \u010de ho\u010demo ohranjati standard, ki ga imamo, bomo morali to nadomestiti.<\/p>\n<p>Zaposlovanje delavcev iz tujine, ki so ve\u010dinoma manj izobra\u017eeni, se mu ne zdi pametno.  &#8220;Druge dr\u017eave delajo druga\u010de, vodilne inovatorke imajo denimo strukturo priseljencev veliko bolj usklajeno s strukturo izobrazbe doma\u010dega prebivalstva,&#8221; je dejal. V Sloveniji so tuji delavci konec leta 2025 predstavljali 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, ker jih tretjina prejema pla\u010dilo v vi\u0161ini minimalne pla\u010de, pa je tudi tveganje rev\u0161\u010dine med njimi ve\u010dje.<\/p>\n<p>Wostner je dejal, da je stopnja tveganja rev\u0161\u010dine v Sloveniji sicer ni\u017eja kot v povpre\u010dju v EU-ju. Vendar se izpostavljenost pri dolo\u010denih skupinah prebivalstva, kot so priseljenci, nizko izobra\u017eeni, eno\u010dlanska gospodinjstva in samozaposleni, pove\u010duje, &#8220;ker smo premalo pozorni na njih&#8221;. Ljudi, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu tveganju rev\u0161\u010dine, je 157.000, je opozoril.<\/p>\n<p>Klju\u010dna omejitev napredka ostaja nizka rast produktivnosti<\/p>\n<p>Poro\u010dilo ugotavlja, da klju\u010dna omejitev hitrej\u0161ega gospodarskega dohitevanja razvitej\u0161ih dr\u017eav ostaja nizka rast produktivnosti. To pomeni nujnost prehoda v razvojni model, ki temelji na ustvarjanju, \u0161irjenju in uporabi znanja. Obenem vi\u0161ja produktivnost krepi javnofinan\u010dno vzdr\u017enost in ustvarja ustrezne razmere za dolgoro\u010dno zagotavljanje kakovostnih javnih storitev, ki so pomemben steber celostne kakovosti \u017eivljenja. Na kakovost \u017eivljenja vpliva tudi stanje okolja. Ohranjenost naravnega okolja je razmeroma dobra, ekolo\u0161ki odtis pa ostaja visok predvsem zaradi velikega oglji\u010dnega odtisa, povezanega z visoko rabo fosilnih goriv v prometu, pi\u0161e v poro\u010dilu.<\/p>\n<p>V. d. direktorice Umarja Alenka Kajzer je na predstavitvi povedala, da poro\u010dilo ponuja uravnote\u017een sve\u017eenj politik in usmeritev, da bi Slovenija prestopila med dr\u017eave ustvarjalke in ne bi ostajala dr\u017eava izvajalka. Za ohranjanje blaginje in uspe\u0161en razvoj je potrebno odlo\u010dneje ukrepanje na ve\u010d podro\u010djih, je menila. Okrepiti je treba razvoj in razpolo\u017eljivost \u010dlove\u0161kega kapitala, izbolj\u0161evati \u017eivljenjske pogoje vseh generacij ter okrepiti prehod v nizkooglji\u010dno dru\u017ebo, je na\u0161tela. Za vse to pa je po njenih besedah pomembno tudi, da se pospe\u0161i rast produktivnosti ter izbolj\u0161ata institucionalno okolje in razvojna usmerjenost javnih financ.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kakovost \u017eivljenja v regijah je razmeroma uravnote\u017eena, pri \u010demer pa najuspe\u0161nej\u0161e regije niso nujno tudi najbogatej\u0161e, ugotavlja Umar.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89405,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[26889,26890,59,61,62,37,58,60,38,7019],"class_list":["post-89404","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-kakovost-zivljenja-v-slovenji","tag-porocilo-o-razvoju-2026","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-umar"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116567216441607675","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89404","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89404"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89404\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89405"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89404"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89404"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89404"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}