{"id":89517,"date":"2026-05-13T14:00:08","date_gmt":"2026-05-13T14:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89517\/"},"modified":"2026-05-13T14:00:08","modified_gmt":"2026-05-13T14:00:08","slug":"evropa-uvaza-dve-tretjini-najdrazjega-plina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89517\/","title":{"rendered":"Evropa uva\u017ea dve tretjini najdra\u017ejega plina"},"content":{"rendered":"<p>Evropa bo letos iz ZDA uvozila pribli\u017eno dve tretjini vsega uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG), do leta 2028 pa bi lahko ameri\u0161ki dele\u017e dosegel celo 80 odstotkov evropskega uvoza <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/gospodarstvo\/novice\/utekocinjeni-plin-je-in-bo-dober-posel\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">LNG<\/a>. Tako ocenjuje ameri\u0161ki think tank Institute for Energy Economics and Financial Analysis (IEEFA), ki opozarja, da se evropska <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/delov-poslovni-center\/energetika\/plin-in-plinska-omrezja-ostajajo-v-uporabi\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">energetska varnost<\/a> po opu\u0161\u010danju <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/novice\/svet\/nad-draginjo-le-z-zategnjenim-pasom\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">ruskega plina<\/a> ni okrepila, temve\u010d je dobila novo obliko <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/novice\/svet\/proracunska-luknja-krci-manevrski-prostor\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">odvisnosti<\/a>.<\/p>\n<p>ZDA naj bi prehitele Norve\u0161ko<\/p>\n<p>Po podatkih IEEFA se je evropski uvoz ameri\u0161kega LNG med letoma 2021 in 2025 ve\u010d kot potrojil. Razlog je predvsem zmanj\u0161evanje odvisnosti od ruskega plina po za\u010detku vojne v Ukrajini.<\/p>\n<p>Ker je Katar \u0161e vedno podvr\u017een motnjam pri izvozu LNG zaradi nestabilnosti na Bli\u017enjem vzhodu, analitiki pri\u010dakujejo, da bodo ZDA leta 2026 prehitele Norve\u0161ko in postale najve\u010dji dobavitelj plina Evropi in Evropski uniji. Ameri\u0161ki LNG je po ocenah IEEFA hkrati najdra\u017eji za evropske kupce.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2846684.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Najve\u010dji evropski terminal za uteko\u010dinjanje plina v Hammerfestu na Norve\u0161kem.\u00a0FOTO: Lisi Niesner\/Reuters\" img_id=\"6942372\" data-img-id=\"6942372\"\/><\/p>\n<p>Najve\u010dji evropski terminal za uteko\u010dinjanje plina v Hammerfestu na Norve\u0161kem.\u00a0FOTO: Lisi Niesner\/Reuters<\/p>\n<p>\u00bbPrehod Evrope s\u00a0plina iz plinovodov na LNG naj bi zagotovil ve\u010djo varnost oskrbe in diverzifikacijo. Toda motnje zaradi vojne na Bli\u017enjem vzhodu in pretirana odvisnost od ameri\u0161kega LNG ka\u017eeta, da je evropski na\u010drt spodletel na obeh podro\u010djih,\u00ab je dejala Ana Maria Jaller-Makarewicz, vodilna analiti\u010darka za energetiko pri IEEFA.<\/p>\n<p>Po njenih besedah je LNG postal \u00bbahilova peta evropske strategije energetske varnosti\u00ab, saj celino izpostavlja visokim cenam plina in novim oblikam motenj v dobavi.<\/p>\n<p>EU \u017eeli zmanj\u0161ati porabo plina<\/p>\n<p>Energetska kriza je okrepila prizadevanja EU za zmanj\u0161anje odvisnosti od uvo\u017eenega plina. Med klju\u010dnimi ukrepi je nova strategija AccelerateEU, ki spodbuja energetsko u\u010dinkovitost, obnovljive vire energije in elektrifikacijo ogrevanja.<\/p>\n<p>IEEFA ocenjuje, da bi se lahko evropska poraba plina med letoma 2025 in 2030 zmanj\u0161ala za 14 odstotkov, povpra\u0161evanje po LNG pa celo za pribli\u017eno 23 odstotkov.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2846699.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Plinska elektrarna na ruskem Sahalinu.\u00a0FOTO: Vladimir Soldatkin\/Reuters\" img_id=\"6942392\" data-img-id=\"6942392\"\/><\/p>\n<p>Plinska elektrarna na ruskem Sahalinu.\u00a0FOTO: Vladimir Soldatkin\/Reuters<\/p>\n<p>Kljub temu \u0161tevilne evropske dr\u017eave \u0161e naprej na\u010drtujejo nove terminale za LNG. Po projekcijah IEEFA bi lahko evropske zmogljivosti za uvoz LNG leta 2030 presegle celotno povpra\u0161evanje po plinu in bile trikrat ve\u010dje od dejanskega povpra\u0161evanja po LNG.<\/p>\n<p>\u00bbEvropa nima vpliva na motnje pri dobavi LNG, lahko pa zmanj\u0161a uvozno odvisnost z ve\u010djo energetsko u\u010dinkovitostjo ter hitrej\u0161im uvajanjem obnovljivih virov in toplotnih \u010drpalk,\u00ab meni Ana Maria Jaller-Makarewicz.<\/p>\n<p>Ruski LNG kljub sankcijam dosega rekordne ravni<\/p>\n<p>\u010ceprav \u017eeli EU postopoma opustiti uvoz ruskega plina, Rusija ostaja drugi najve\u010dji dobavitelj LNG evropskemu bloku. Uvoz ruskega LNG v EU se je v prvem \u010detrtletju 2026 medletno pove\u010dal za 16 odstotkov, pri \u010demer so rekordne koli\u010dine prispele predvsem v Francijo, \u0160panijo in Belgijo.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2846700.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Tudi Kanada izva\u017ea uteko\u010dinjeni plin.\u00a0FOTO:\u00a0Jesse Winter\/Reuters\" img_id=\"6942382\" data-img-id=\"6942382\"\/><\/p>\n<p>Tudi Kanada izva\u017ea uteko\u010dinjeni plin.\u00a0FOTO:\u00a0Jesse Winter\/Reuters<\/p>\n<p>Dr\u017eave EU so leta 2025 za ruski\u00a0plin iz plinovodov namenile 5,9 milijarde evrov, za ruski LNG pa 6,7 milijarde evrov.<\/p>\n<p>\u00bbVojna na Bli\u017enjem vzhodu je Evropo \u0161e bolj navezala na njena dva najve\u010dja dobavitelja LNG, ZDA in Rusijo. Energetska kriza leta 2026 ka\u017ee, da bodo evropske dr\u017eave, dokler bodo ostajale odvisne od plina, morale sprejemati tudi geopoliti\u010dna tveganja, ki s tem prihajajo,\u00ab opozarja Ana Maria Jaller-Makarewicz.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropa bo letos iz ZDA uvozila pribli\u017eno dve tretjini vsega uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG), do leta 2028 pa&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89518,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[4973,3589,65,66,4069,421,37,38,404,4070],"class_list":["post-89517","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-cene-energentov","tag-energetska-kriza","tag-europe","tag-evropa","tag-lng","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-zda","tag-zemeljski-plin"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116567633197290971","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89517","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89517"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89517\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89518"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89517"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89517"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89517"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}