{"id":8968,"date":"2026-02-28T07:43:06","date_gmt":"2026-02-28T07:43:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/8968\/"},"modified":"2026-02-28T07:43:06","modified_gmt":"2026-02-28T07:43:06","slug":"tri-dni-nisi-govoril-z-nikomer-poklici-hcerko-pojdi-na-sprehod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/8968\/","title":{"rendered":"Tri dni nisi govoril z nikomer. Pokli\u010di h\u010derko. Pojdi na sprehod."},"content":{"rendered":"

Ogledali smo si, kako v laboratoriju LUCAMI tehnologijo u\u010dijo \u010dlove\u0161kosti.<\/p>\n

Vstopimo v dnevno sobo, na sredini je klubska mizica, na njej pa revije in daljinec za televizor, ki ga lahko gledamo iz udobnega fotelja. Svetloba je mehka in prijetna.\u00a0A za navidezno doma\u010dnostjo se skriva natan\u010dno zasnovano raziskovalno okolje. “Namen te sobe je prav to \u2013 da je \u010dim bolj podobna doma\u010di dnevni sobi. Da se oseba ne po\u010duti kot poskusni zaj\u010dek, ker to vpliva na rezultate,”\u00a0pojasnjuje prof. Andrej Ko\u0161ir, ki nas pozdravi v laboratoriju LUCAMI na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer razvijajo podporne tehnologije za ve\u010djo socialno vklju\u010denost \u2013 predvsem starej\u0161ih in odraslih z razvojnimi primanjkljaji.<\/p>\n

\u017de odzivi telesa povedo ogromno<\/p>\n

Soba je opremljena z napredno senzoriko: kamero, o\u010dali\u00a0s sledilcem pogleda, ki merijo tudi velikost zenice in zaznavajo, kam \u010dlovek gleda. Tu je pametna zapestnica, ki meri sr\u010dni utrip, gibanje roke in elektrodermalno aktivnost \u2013 spremembe v potenju, povezane z obremenitvijo \u2026”Velikost zenice, \u010de normiramo osvetlitev, je eden najbolj\u0161ih pokazateljev kognitivne obremenitve,”\u00a0razlaga Ko\u0161ir.<\/p>\n

\"Lucami<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Iz teh signalov je mogo\u010de v realnem \u010dasu zaznati stres, mentalni napor in posledi\u010dno tudi trenutek, ko naloga za nekoga postane prezahtevna. Gre za pomemben premik: namesto da bi \u010dloveka ustavili in ga po opravljenem delu spra\u0161evali, kako se je po\u010dutil, sistem odzive zaznava sproti. To odpira vrata novim na\u010dinom podpore, pojasnjuje sogovornik \u2013 ne le v oskrbi starej\u0161ih, temve\u010d tudi v izobra\u017eevanju. V sodelovanju s Pedago\u0161ko fakulteto Univerze v Ljubljani so denimo izvedli \u0161tudijo pou\u010devanja geografije, pri kateri so spremljali, kam otrok pri vpra\u0161anju o Gorjancih dejansko pogleda na zemljevid. Razvili so tudi merilec matemati\u010dne anksioznosti, ki terapevtu v realnem \u010dasu poka\u017ee, kdaj postane naloga za otroka prete\u017eka. “Psihologi so doslej opirali predvsem na vpra\u0161alnike. Ampak vpra\u0161alnik pomeni, da mora\u0161 \u010dloveka ustaviti, tukaj pa lahko med procesom vidimo, kaj se dogaja.”
\nPametni dom, ki podpira in svetuje starej\u0161im<\/p>\n

V laboratoriju LUCAMI pa ne razvijajo le merilnih sistemov, temve\u010d tudi konkretne re\u0161itve, pove Ko\u0161ir. Ena od njih je priporo\u010dilni sistem za fizi\u010dne in socialne aktivnosti starej\u0161ih.<\/p>\n

\u010ce bi bil povezan z doma\u010do senzoriko in personaliziranimi podatki, bi lahko denimo zaznal, da nekdo \u017ee ve\u010d dni ni imel socialnega stika in mu preprosto svetoval: “Tri dni nisi govoril z nikomer. Pokli\u010di h\u010derko. Pojdi na sprehod.”<\/p>\n

Slovenija namre\u010d sodi med dr\u017eave, kjer bele\u017eimo dolgo pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo, \u017eal pa\u00a0temu ne sledijo v enaki meri tudi pri\u010dakovana leta zdravega \u017eivljenja, ka\u017eejo podatki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ)<\/a>. Konec leta 1995 je v Sloveniji dele\u017e ljudi, starej\u0161ih od 65 let, v celotnem prebivalstvu zna\u0161al 12,5 %, leta 2008 je ta starostna skupina predstavljala \u017ee skoraj petino prebivalstva, do leta 2060 pa naj bi se dele\u017e starej\u0161ih od 65 let povzpel na 35 %, ali celo vi\u0161je.\u00a0\n<\/p>\n

\"Lucami<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Medtem raziskovalci ugotavljajo, da si pribli\u017eno polovica starej\u0161ih \u017eeli ne \u017eeli institucionalne oskrbe, temve\u010d \u017eeli ostati doma<\/a>.<\/p>\n

Dr\u017eava hkrati uvaja dolgotrajno oskrbo in spodbuja deinstitucionalizacijo \u2013 prehod iz velikih institucij v manj\u0161e skupnosti in varovana stanovanja. Tehnolo\u0161ka podpora pa postaja klju\u010den del tega procesa, pravi profesor Ko\u0161ir.<\/p>\n

Njihov laboratorij sodeluje z Varstveno delovnim centrom Ton\u010dke Ho\u010devar, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (oddelek za psihologijo), Pedago\u0161ko fakulteto Univerze v Ljubljani ter In\u0161titutom Antona Trstenjaka. A glavni izziv danes niti ni ve\u010d tehnologija, poudarja Ko\u0161ir, temve\u010d to, kako jo pripeljati do ljudi.<\/p>\n

Robot, ki za\u010dne pogovor in \u010dloveka spodbuja, da je aktiven<\/p>\n

Posebno poglavje je robot, ki naj bi v prihodnje deloval v varovanih stanovanjih in mobilnih ekipah. “Robot ne nadome\u0161\u010da \u010dloveka, je pa lahko strokovni ekipi v veliko pomo\u010d,”\u00a0pravi sogovornik.<\/p>\n

Robot bi izvajal kognitivne treninge, spodbujal aktivnosti in hkrati spremljal stanje uporabnika. Raziskave ka\u017eejo, da kognitivni upad ni vedno postopen in pogosto pride do nenadnih poslab\u0161anj. Redne vaje pa lahko tak\u0161ne spremembe zaznajo dovolj zgodaj.<\/p>\n

Pri uporabnikih z razvojnimi primanjkljaji, kot jih ima recimo 250 v Varstveno delovnem centru Ton\u010dke Ho\u010devar, opa\u017eajo veliko pasivnosti, ko strukturiranega dela zmanjka. Robot bi lahko postal animator, pobudnik za miselne igre, pogovor ali re\u0161evanje nalog.<\/p>\n

“V praksi se je pokazalo, da so ljudje pogosto bolj osamljeni, kot pa da bi si \u017eeleli fizi\u010dne pomo\u010di,”\u00a0dodaja Ko\u0161ir. Izku\u0161nje iz evropskih projektov poleg tega ka\u017eejo, da so uporabniki robote pogosto dojemali kot dru\u017ebo, ne kot gro\u017enjo.<\/p>\n

Zanimivo, kaj lahko o\u00a0uporabniku\u00a0pove \u017ee vlaga v zraku stanovanja<\/p>\n

Pametni dom pa ne pomeni nujno robota. V\u010dasih veliko povedo \u017ee preprosti senzorji. “Merjenje vlage je lahko na primer zelo dober indikator stanja,”\u00a0pravi Ko\u0161ir. Konkreten primer: \u010de nekdo vsako jutro prezra\u010di stanovanje in skuha kavo, nastane zna\u010dilen vzorec. Ko ta izgine, sistem zazna spremembo.\u00a0Senzor na vratih, svetlobni pogoji, hrup, ritem gibanja \u2013 vse to lahko naka\u017ee, da je pri\u0161lo do zapletov, in za to sploh ne potrebujemo kamer oziroma invazivnega nadzora nad uporabnikom.<\/p>\n

\"Lucami<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Cilj tehnologije je namre\u010d, kot razlo\u017ei sogovornik s Fakultete za elektrotehniko, da je \u010dim bolj nevidna in nemote\u010da. “Idealno je, da starej\u0161im ni treba vedeti skoraj ni\u010desar ali se s tehnologijo kakorkoli ukvarjati. Sistem deluje v ozadju.”
\nZa internet\u00a0nam ni \u0161koda denarja, za oskrbo pa<\/p>\n

Priznava pa, da obstajajo tudi ovire. Medtem ko so ljudje za internet pripravljeni pla\u010dati 30 evrov mese\u010dno, za oskrbo ne bi bili pripravljeni od\u0161teti niti 40 evrov na mesec, ka\u017eejo raziskave.<\/p>\n

Ko\u0161ir meni, da je poznavanje tehnolo\u0161kih mo\u017enosti za olaj\u0161anje \u017eivljenja starej\u0161im pri nas slabo, mnogi \u0161e vedno poznajo le t. i. rde\u010di gumb \u2013 sistem za klic v sili, star skoraj 20 let.<\/p>\n

Pomemben element pri razvoju tehnologije je tudi klicni center. \u010ce sistem zazna padec ali nenavadno stanje, mora na drugi strani linije odgovoriti \u010dlovek. “Tehnologija je lahko funkcionalna, ampak zakonodajno in eti\u010dno \u0161e vedno potrebujemo \u017eivo osebo, na katero se lahko uporabnik obrne.”\u00a0To pomeni dodatne stro\u0161ke, no\u010dno delo, odzivnost, organizacijo.<\/p>\n

\u010ce sistem ni zasnovan z uporabniki, ga ti ne bodo sprejeli<\/p>\n

Posebnost laboratorija LUCAMI je tudi, da deluje kot u\u010dno okolje. \u0160tudenti za delo uporabljajo realne podatke, razvijajo aplikacije, sodelujejo pri magistrskih in doktorskih projektih.<\/p>\n

“Ne more\u0161 ve\u010d u\u010diti samo ena\u010db na tabli. \u0160tudenti morajo dobiti izku\u0161njo s podatki, z realnimi sistemi,”\u00a0pravi Ko\u0161ir.<\/p>\n

Dokler robot \u0161e ni dovolj samostojen, del njegovega delovanja v ozadju nadzoruje \u010dlovek. Tako raziskovalci zbirajo podatke za nadaljnji razvoj.<\/p>\n

Klju\u010dna za uspe\u0161no izvedene projekte pa je interdisciplinarnost, poudarja sogovornik: elektrotehniki razvijajo tehnolo\u0161ko infrastrukturo, psihologi oblikujejo kognitivne modele, pedagogi didakti\u010dne pristope, gerontologi razumejo potrebe starajo\u010de se dru\u017ebe. “Sistemi morajo biti ob vsem tem zasnovani skupaj z uporabniki, sicer jih ti ne bodo sprejeli,”\u00a0dodaja.<\/p>\n

Tehnologija lahko zazna padec, opomni na zdravila, prepozna motnje spanja, pomaga organizirati dan. Lahko zmanj\u0161a strah svojcev in podpre samostojnost starej\u0161ega, pojasnjuje Ko\u0161ir. A le \u010de bo dostopna, razumljiva in ume\u0161\u010dena v sistem dolgotrajne oskrbe.<\/p>\n

nina.sprohar@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ogledali smo si, kako v laboratoriju LUCAMI tehnologijo u\u010dijo \u010dlove\u0161kosti. Vstopimo v dnevno sobo, na sredini je klubska…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":8969,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[4661,1161,4658,4656,4660,4664,4663,4659,4662,59,61,4657,62,37,58,60,38,1041,1396,1365,3982],"class_list":{"0":"post-8968","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-bivanje","9":"tag-dolgotrajna-oskrba","10":"tag-elektrotehniko","11":"tag-fakulteta-za-elektrotehniko","12":"tag-institucionalne","13":"tag-lucami","14":"tag-pametna-ura","15":"tag-pametni-dom","16":"tag-pomoc-pri-ucenju","17":"tag-republic-of-slovenia","18":"tag-republika-slovenija","19":"tag-robot","20":"tag-si","21":"tag-slovene","22":"tag-slovenia","23":"tag-slovenija","24":"tag-slovenscina","25":"tag-starejsi","26":"tag-umetna-inteligenca","27":"tag-upokojenci","28":"tag-znanost"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8968","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8968"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8968\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8969"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8968"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8968"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8968"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}