{"id":89716,"date":"2026-05-13T17:26:10","date_gmt":"2026-05-13T17:26:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89716\/"},"modified":"2026-05-13T17:26:10","modified_gmt":"2026-05-13T17:26:10","slug":"rekordni-dobicki-gospodarstva-super-a-v-cem-je-trik-ki-ga-politiki-zamolcijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89716\/","title":{"rendered":"Rekordni dobi\u010dki gospodarstva? Super! A v \u010dem je trik, ki ga politiki zamol\u010dijo"},"content":{"rendered":"<p>Se v slovenskem gospodarstvu res cedita med in mleko? Analiza Ajpesa ugotavlja, da se dobi\u010dki pove\u010dujejo prav v vseh gospodarskih panogah, prav tako 7,34 milijarde \u010distega neto dobi\u010dka predstavlja nominalno rast za 13 odstotkov v primerjavi z letom poprej.<\/p>\n<p>Ajpesovo poro\u010dilo je zagrabila leva politika, v dva namena: najprej v lastno hvalo, kako je v njihovem mandatu gospodarstvo cvetelo. Nato pa v lastno obrambo, \u010de\u0161 da mu nove obremenitve, ki so jih podjetnem nalo\u017eili, ne \u0161kodijo. Zato po njihovo gospodarstvo ni\u017eanja dav\u010dnih bremen ne potrebuje, zato je interventni zakon, ki nekoliko razbremenjuje dav\u010dnega bremena delavstvo in delodajalce, nepotreben, oziroma po njihovo celo \u0161kodljiv.\u00a0<\/p>\n<p>Kakorkoli, Gospodarska zbornica Slovenije ima na metodologijo in interpretacijo poro\u010dila marsikatero pripombo. Ne gre zgolj za rast, temve\u010d v veliki meri tudi za manipulacijo s podatki, saj naj bi bila po njihovih izra\u010dunih gospodarska rast in posledi\u010dno dobi\u010dki ni\u017eji v ve\u010dini panog.<\/p>\n<p>Obenem v GZS trdijo, da \u201cpoenostavljene interpretacije o \u201crekordnih dobi\u010dkih\u201d, kot se pojavljajo v medijih zaradi prvih objav Ajpesa, ne ka\u017eejo realne slike za vse dejavnosti gospodarstva\u201d. Ob tem s strani GZS dobimo namig, da imajo govorice o domnevnih dobi\u010dkih politi\u010dno ozadje, njihove analize pa ka\u017eejo, da je realnost druga\u010dna.<\/p>\n<p>Kako slovenskemu gospodarstvu ka\u017ee v resnici?<\/p>\n<p>Najprej raz\u010distimo: Imeti dobi\u010dek je dobro<\/p>\n<p>Kot glavno izto\u010dnico narativa o dobi\u010dkih in davkih je potrebno vzeti prepri\u010danje, ki jo v slovenski dru\u017ebi \u0161iri skrajno leva politika, pod vplivom katere je bila tudi vlada Roberta Goloba: imeti dobi\u010dek je slabo. Kot sta v enem preteklih Tedenskih safarijev razlo\u017eila Mirko Mayer in Peter Mer\u0161e, se v Sloveniji kapital doumeva po teoriji ni\u010delne vsote, torej, \u010de ima nekdo ve\u010d, mora imeti nekdo drug manj.<\/p>\n<p>Dobi\u010dek je po skrajno levem prepri\u010danju torej nujno ustvarjen v \u0161kodo nekoga drugega. Ta pogled predstavlja uravnilovko kot pravi\u010dnost. To v nasprotovanju osnovnim zakonitostim ekonomije (razumevanje gospodarske rasti) vodi v dru\u017ebo enako revnih namesto razli\u010dno bogatih.<\/p>\n<p>Tudi dr\u017eavni prora\u010dun in z njim socialni transferji se napajajo iz dodane vrednosti, in kljub levemu sovra\u0161tvu do dobi\u010dkov brez slednjih socialna politika ne bi bila mo\u017ena. Na kratko: vsakdo dela za dobi\u010dek, in ve\u010d, kot ga nekdo, bodisi podjetje ali posameznik proizvede, bolj\u0161e je.<\/p>\n<p>In ker ima gospodarstvo \u201crekordne dobi\u010dke\u201d, ne potrebuje dav\u010dne razbremenitve, ki jo v manj\u0161i meri, a vendarle, prina\u0161a interventni zakon tretjega bloka, je v oddaji Politi\u010dno, ob vidnem strinjanju voditeljice, poudarila poslanka Svobode Alenka Bratu\u0161ek:<\/p>\n<p dir=\"ltr\" lang=\"sl\">Bratu\u0161kova: gospodarstvo ne potrebuje pomo\u010di <a href=\"https:\/\/t.co\/8jeYGwUDkh\" rel=\"nofollow\">pic.twitter.com\/8jeYGwUDkh<\/a><\/p>\n<p>\u2014 Spremljamo (@spremljamo_tw) <a href=\"https:\/\/twitter.com\/spremljamo_tw\/status\/2054507212882510081?ref_src=twsrc%5Etfw\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">May 13, 2026<\/a><\/p>\n<p>Poro\u010dilo Ajpesa: rekordni dobi\u010dki<\/p>\n<p>Kljub temu, da imajo dobi\u010dki na levi ideolo\u0161ko negativen predznak, pa se \u017eeli Golobova vlada pohvaliti s svojimi gospodarskimi dose\u017eki. Glede na Ajepsovo poro\u010dilo ima Slovenija ugodno gospodarsko okolje in dobre rezultate; \u010de strnemo, so skupni prihodki podjetij v letu 2025 dosegli 148,5 milijarde evrov, pri \u010demer so ta ustvarila 7,34 milijarde \u010distega dobi\u010dka, kar pomeni nominalno 13 % in realno 10 % kot leto prej.<\/p>\n<p>Vse dejavnosti so, tako AJPES, poslovale z dobi\u010dkom. Donosnost kapitala se je pove\u010dala na skoraj 10 %, neto dodana vrednost na zaposlenega pa se je realno zvi\u0161ala za 2 %. Najve\u010d naj bi ustvarila podjetja v trgovini, predelovalni industriji, energetiki ter logistiki in transportu.<\/p>\n<p>Politi\u010dna narava govoric o dobi\u010dkih<\/p>\n<p>Da ni vse tako svetlo, menijo pri GZS, od kjer so nam posredovali naslednjo izjavo: \u201c\u017de pred volitvami se je v javnosti govorilo o \u2018rekordnih dobi\u010dkih\u2019, dejansko pa so bili v obdobju 2022-2024 dobi\u010dki prete\u017eno ustvarjeni v 3 dejavnostih (farmacija, finan\u010dni sektor, energetika), v ostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno zni\u017eali za 16 %.\u201d<\/p>\n<p>Je \u0161irjenje govoric o dobi\u010dkih politi\u010dna poteza? \u201cZ dobi\u010dki se posku\u0161a v javnosti pod vpra\u0161aj postaviti tudi opozorila gospodarskih organizacij o padajo\u010dih trendih gospodarstva tako za zadnja 3 leta kot za lansko leto,\u201d\u00a0povedo na GZS.<\/p>\n<p>Ve\u010dji dobi\u010dki ali manj\u0161e izgube?<\/p>\n<p>Glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe Bojan Ivanc GZS predstavi neko drugo realnost: <\/p>\n<p>Realni podatki precej manj ble\u0161\u010de\u010di ali kako lahko AJPES podvoji dobi\u010dke<\/p>\n<p>Na na\u0161e vpra\u0161anje, kak\u0161ni so realni podatki analiz GZS, nam odgovarja: \u201cDodana vrednost se je v letu 2025 pri dru\u017ebah realno pove\u010dala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 %, kar potrjuje zelo \u0161ibko gospodarsko rast (1,1 % v 2025).\u201d\u00a0Pri tem se je produktivnost dela v agregatu vseh podjetij leta 2024 in 2025 pove\u010dala le za 5,2 odstotka, realno pa za 1,7 %.<\/p>\n<p>Glede realnosti poro\u010dila o dobi\u010dkih je precej zadr\u017ean: \u201cPodatek o rasti neto dobi\u010dka (+12 %) je potrebno upo\u0161tevati z rezervo. To je agregatni se\u0161tevek vseh neto dobi\u010dkov, zmanj\u0161an za neto izgube iz letnih poro\u010dil dru\u017eb, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finan\u010dnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastni\u0161ki prepletenosti dru\u017eb dolo\u010deni poslovni kazalniki vsebinsko podvajajo.\u201d<\/p>\n<p>Ravno (ne)raz\u010dlenjenost podatkov je tista, kjer bi lahko ti\u010dali razlogi za preve\u010d lepo statistiko slovenskega gospodarstva: ekonsolidirani finan\u010dni izkazi, kjer se dobi\u010dki mati\u010dne in odvisne dru\u017ebe lahko upo\u0161tevajo dvakrat in s tem podvojijo upo\u0161tevane prihodke in dobi\u010dke, ki v resnici zna\u0161ajo le polovico prikazanega.<\/p>\n<p>Kam v resnici gre slovensko gospodarstvo?<\/p>\n<p>GZS meni, da Slovenija nima gospodarstvu prijaznega okolja: agregatni dobi\u010dki tako le skrivajo te\u017eave industrije, prihodke pa umetno zvi\u0161uje inflacija; na\u0161a produktivnost raste prepo\u010dasi, Slovenija pa razvojno zaostaja, saj je investicijsko okolje vse manj privla\u010dno.<\/p>\n<p>Kljub pri\u010dakovanem izbolj\u0161anju poslovnega okolja tako \u0161e vedno ostajajo posledice preteklosti. Za primerjavo, Poljska za letos pri\u010dakuje 3,5 %, Hrva\u0161ka pa 2,9 % gospodarsko rast.<\/p>\n<p>\t\t<script async src=\"https:\/\/platform.twitter.com\/widgets.js\" charset=\"utf-8\"><\/script><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Se v slovenskem gospodarstvu res cedita med in mleko? Analiza Ajpesa ugotavlja, da se dobi\u010dki pove\u010dujejo prav v&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89717,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-89716","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-poslovni","11":"tag-poslovni-svet","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116568443058809821","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89716","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89716"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89716\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89717"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89716"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89716"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89716"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}