{"id":89736,"date":"2026-05-13T17:50:12","date_gmt":"2026-05-13T17:50:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89736\/"},"modified":"2026-05-13T17:50:12","modified_gmt":"2026-05-13T17:50:12","slug":"rutinska-kastracija-psom-skoduje-bolj-kot-si-mislimo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/89736\/","title":{"rendered":"Rutinska kastracija psom \u0161koduje bolj, kot si mislimo!"},"content":{"rendered":"<p>Veterinarji svarijo: Rutinska kastracija psom \u0161koduje bolj, kot si mislimo!<\/p>\n<p>Desetletja je v pasjem svetu veljalo zlato, skorajda nenapisano pravilo: psa je treba \u010dim prej kastrirati. S tem naj bi prepre\u010dili ne\u017eelena legla, za\u0161\u010ditili njegovo zdravje, in kar je za mnoge najpomembnej\u0161e, umirili njegov \u00bbdivji\u00ab zna\u010daj. A najnovej\u0161a dognanja veterinarske stroke to staro prepri\u010danje postavljajo na glavo. Poseg, ki smo ga jemali za samoumevnega, lahko psu naredi ve\u010d \u0161kode kot koristi.<\/p>\n<p>Ko psu v zgodnji mladosti (pogosto \u0161e pred prvim letom starosti) s kastracijo ali sterilizacijo odvzamemo spolne hormone, grobo pose\u017eemo v njegov naravni razvoj, pravijo veterinarji v nem\u0161ki reviji Bild. Spolni hormoni namre\u010d niso odgovorni le za razmno\u017eevanje, temve\u010d igrajo klju\u010dno vlogo pri rasti, razvoju kosti in delovanju metabolizma. Dr. Ralph R\u00fcckert, cenjen nem\u0161ki veterinar, \u017ee dlje \u010dasa opozarja na zlorabo rutinskih kastracij. Poudarja, da poseg drasti\u010dno spremeni pasje telo. Bild navaja najpogostej\u0161e zdravstvene posledice prehitre kastracije: veliko kastriranih psov razvije hipotiroidizem (zmanj\u0161ano delovanje \u0161\u010ditnice), kar vodi v pomanjkanje energije in kroni\u010dne ko\u017ene bolezni. Ker hormoni uravnavajo zapiranje rastnih plo\u0161\u010d v kosteh, prehitra kastracija povzro\u010di, da kosti rastejo neenakomerno. To mo\u010dno pove\u010da tveganje displazije\u00a0kolkov in strgane kri\u017ene vezi. Metabolizem po kastraciji se upo\u010dasni, apetit pa pogosto naraste. Posledica so prete\u017eki psi, kar vodi v sladkorno bolezen in dodatno obremenitev srca.<\/p>\n<p>Ko se agresija po kastraciji celo poslab\u0161a!<\/p>\n<p>Najbolj presenetljiv in za lastnike psov najpomembnej\u0161i del Bildovega \u010dlanka pa se dotika psihologije. Med lastniki namre\u010d vlada mo\u010dno zakoreninjen mit: \u00bbMoj pes je agresiven in napada druge pse. Kastrirali ga bomo, pa se bo umiril.\u00ab Strokovnjaki opozarjajo, da je to lahko usodna napaka.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/12\/829377\/Orig-iStock-1212017695-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/12\/829377\/Orig-iStock-1212017695-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Orig-iStock-1212017695-1000.webp.webp\" alt=\"\/ Foto: \u00a0Getty Images\"\/><\/p>\n<p>Zoolo\u0161ki strokovnjak in strokovnjak za vedenje \u017eivali\u00a0dr. Udo Ganslo\u00dfer\u00a0pojasnjuje, da je treba strogo lo\u010diti med vrstami agresije. \u010ce je pes agresiven izklju\u010dno zaradi tekmovalnosti za samice (testosteronsko pogojeno vedenje), kastracija lahko pomaga. A resnica je, da je ve\u010dina psov agresivnih iz strahu in globoke negotovosti. Testosteron ni le hormon \u00bbagresije\u00ab, temve\u010d je hormon samozavesti. \u010ce negotovemu in prestra\u0161enemu psu, ki grize ali laja zato, ker se po\u010duti ogro\u017eenega, s kastracijo odvzamemo testosteron, mu odvzamemo \u0161e tisti zadnji kan\u010dek samozavesti. Kaj se zgodi? Pes postane \u0161e bolj anksiozen, njegov strah se poglobi in njegova agresija postane \u0161e huj\u0161a in bolj nepredvidljiva.<\/p>\n<p>\u00bbKastracija iz strahu agresivnega psa je tako, kot bi \u010dloveku s socialno fobijo vzeli pomirjevala in ga vrgli na prepoln oder,\u00ab slikovito opozarjajo vedenjski strokovnjaki.<\/p>\n<p>Kaj svetujejo veterinarji danes? Individualen pristop. Bild povzema, da bi morala biti odlo\u010ditev o kastraciji sprejeta za vsakega psa posebej, ob posvetu z veterinarjem in pasjim in\u0161truktorjem.<\/p>\n<p>\u010ce lastniki razmi\u0161ljajo o kastraciji zaradi vedenjskih te\u017eav, strokovnjaki mo\u010dno priporo\u010dajo \u00a0kemi\u010dno kastracijo (hormonski \u010dip). Ta psu za\u010dasno (za nekaj mesecev) zavre nastajanje testosterona. Lastnik lahko v tem \u010dasu opazuje, kako to vpliva na pasji zna\u010daj. \u010ce se strah in agresija poslab\u0161ata, \u010dip po nekaj mesecih preneha delovati in stanje se normalizira \u2013 trajna kirur\u0161ka kastracija pa bi v tem primeru psa za vedno uni\u010dila.<\/p>\n<p>\u010cas je, da psa prenehamo obravnavati, kot da je stroj, ki ga lahko z enim kirur\u0161kim rezom preprogramiramo. Vedenjske te\u017eave se re\u0161ujejo z dosledno vzgojo, potrpe\u017eljivostjo in razumevanjem pasje psihologije, ne pa s skalpelom.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Veterinarji svarijo: Rutinska kastracija psom \u0161koduje bolj, kot si mislimo! Desetletja je v pasjem svetu veljalo zlato, skorajda&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89737,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[26953,26952,32,21310,35,31,34,36,1231,37,38,33,26954,26951],"class_list":{"0":"post-89736","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-agresija","9":"tag-bild","10":"tag-headlines","11":"tag-kastracija","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-pes","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-top-stories","20":"tag-vedenjske-tezave","21":"tag-veterinarji"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116568537388403922","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89736","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89736"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/89736\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89737"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89736"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=89736"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=89736"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}