{"id":90204,"date":"2026-05-14T06:11:10","date_gmt":"2026-05-14T06:11:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90204\/"},"modified":"2026-05-14T06:11:10","modified_gmt":"2026-05-14T06:11:10","slug":"preklinjam-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90204\/","title":{"rendered":"Preklinjam – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOgled filma je precej stresna izku\u0161nja: gledalec ves \u010das samo \u010daka, kako se bo “sfi\u017eil” Johnov najnovej\u0161i poskus, da bi se neopazno zlil z okolico. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Precej\u0161nja mo\u017enost je, da film Preklinjam, ganljivo (in na trenutke osladno) \u017eivljenjsko zgodbo aktivista za vidnost ljudi s Tourettovim sindromom, Johna Davidsona, poznate predvsem po \u0161kandalu na leto\u0161nji podelitvi nagrad bafta. Robert Aramayo, ki v filmu sijajno upodobi Davidsona \u2013 njegova vloga cel film dvigne nad povpre\u010dje generi\u010dne sentimentalnosti \u2013 je v kategoriji najbolj\u0161ega igralca na vsesplo\u0161no presene\u010denje premagal te\u017ekokategornike, kot so Leonardo DiCaprio, Timoth\u00e9e Chalamet in Ethan Hawke. Ko se je vzpenjal na oder, je John Davidson iz ob\u010dinstva \u2013 neprostovoljno! \u2013 zakri\u010dal rasisti\u010dne \u017ealjivke na ra\u010dun podeljevalcev Michaela B. Jordana in Delroya Linda. Polemika, ki je sledila, je bila na \u017ealost zelo nazorna ilustracija predsodkov in sovra\u017enosti, s katerimi se Davidson bori \u017ee celo \u017eivljenje. (Jamie Foxx, na primer, je tvitnil: “O, ne, resno je mislil s tem s*anjem.”)<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"O
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tO resni\u010dnem Johnu Davidsonu je bila posneta \u017ee vrsta dokumentarcev in nekateri prizori v Preklinjam namerno poustvarijo resni\u010dne situacije s teh arhivskih posnetkov. Nekaj dokumentarnih odlomkov je vklju\u010denih tudi v odjavno \u0161pico. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

\u010ceprav je bil edini pravi negativec v tej zgodbi BBC (\u017ealjivk kljub zamiku niso uspeli cenzurirati iz prenosa, Davidsona pa so v ob\u010dinstvu posadili v bli\u017eino mikrofona), so odzivi nevede pod\u010drtali poanto filma Kirka Jonesa. Vsi, ki so Davidsona obto\u017eevali rasizma, so se gladko po\u017evi\u017egali na dejstvo, da oseba s Tourettovim sindromom nima nobenega nadzora nad svojimi vokalnimi tiki, pa \u010deprav so ti pogosto najhuj\u0161a predstavljiva stvar, ki jo v dolo\u010deni situaciji lahko re\u010de\u0161 (izraz za to je koprolalija).<\/p>\n

Morda zato le ni \u010disto odve\u010d, da se film Preklinjam, kot biografskemu \u017eanru priti\u010de, za\u010dne in kon\u010da z li\u010dno za\u0161iljeno anekdoto: Pi\u0161e se leto 2019 in \u0161kotski aktivist bo po letih boja za ozave\u0161\u010danje o Tourettovem sindromu prejel odlikovanje iz rok kraljice Elizabete II. Najprej se slovesnosti no\u010de udele\u017eiti, ker se boji, da bo rekel napa\u010dno stvar. In res: \u017ee ko od dale\u010d zagleda vladarico, na glas zakri\u010di “Je*e\u0161 kraljico!” No, tokrat ga, za razliko od situacij v mladosti, vsaj ne \u010dakajo batine. Kraljica je bila o\u010ditno bolj trpe\u017ena od povpre\u010dnega \u0160kota (in gledalca baft).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Robert
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRobert Aramayo, zdaj prejemnik bafte za najbolj\u0161ega igralca, je bil pred Preklinjam najbolj znan po vlogi mladega Eddarda Starka v seriji Igra prestolov. Foto: Kinodvor<\/p>\n

\u017de v naslednjem trenutku se pi\u0161e leto 1983 v Galashielsu: mladi John (Scott Ellis Watson) za\u010dne pri \u0161tirinajstih letih do\u017eivljati prve simptome nevrolo\u0161ke motnje, ki vklju\u010duje motori\u010dne in vokalne tike, pogosto \u2013 tudi pri njem \u2013 pa gre z roko v roki z obsesivno-kompulzivno motnjo. Fant, ki se je \u0161e pred nekaj tedni veselil potencialne nogometne kariere, je kar naenkrat tar\u010da posmeha in \u017ealitev, tako od svojih vrstnikov kot tudi od odraslih. Njegov o\u010de (Steven Cree) preprosto odkoraka od dru\u017eine, mami (Shirley Henderson) pa v vsem tem kaosu ne ostane ve\u010d kaj dosti potrpljenja za ukvarjanje s fantovo stisko; situacijo sku\u0161a vrniti na stare tire z o\u0161tevanjem in kaznovanjem. Tudi ko enkrat dobi uradno diagnozo, Johna lastna dru\u017eina \u0161e naprej obravnava kot sramotno skrivnost. Fant tako naslednja leta vegetira v omotici zdravil, ki samo delno bla\u017eijo njegove simptome, a ga popolnoma oropajo avtonomije in veselja do \u017eivljenja.<\/p>\n

V dvajsetih Davidson (od tu naprej ga igra Robert Aramayo) po spletu naklju\u010dij spozna Dottie (Maxine Peake), mamo prijatelja iz otro\u0161tva in medicinsko sestro: Dottie v njegovo \u017eivljenje vstopi kot angel varuh, nadomestna mama in tako reko\u010d svetni\u0161ka figura. Kadar jo John prekolne ali udari, ga o\u0161teje le, ker “se ne bi smel opravi\u010devati za stvari, nad katerimi nima nadzora”. Drugi tak svetnik bo Tommy (Peter Mullan), ostareli oskrbnik v lokalnem centru skupnosti, ki je pripravljen dati slu\u017ebo kandidatu, ki je na razgovoru zavpil, da je pedofil.<\/p>\n

Take situacije so za Johna sicer bolj izjema kot pravilo: navajen je \u017ee, da se vsak izlet v lokalni bar kon\u010da s pretepom, ker je koga nenamerno boksnil ali opsoval. Tommy je prvi, ki predlaga, da bi se moral John truditi za ozave\u0161\u010danje o motnji: “Te\u017eava ni v Tourettovem sindromu, te\u017eava je v tem, da ljudje o njem ni\u010desar ne vejo.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Shirley
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tShirley Henderson je obsojena na kli\u0161ejsko vlogo zategnjene, nerazumevajo\u010de matere, ki slu\u017ei kot kontrast Johnovi “izbrani dru\u017eini”. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

Sledi predvidljivo poglavje o Johnovem herojskem aktivisti\u010dnem delu, delavnicah, solidarnosti in skupnosti, o tem, kako je breme la\u017eje prena\u0161ati, \u010de ima\u0161 koga ob sebi. Vse skupaj je trmasto navdihujo\u010de in optimisti\u010dno. Kirk Jones, ki ima v svoji filmografiji komediji Moja obilna gr\u0161ka poroka 2 in Nanny McPhee \u2013 \u010dude\u017ena varu\u0161ka, pa\u010d ni \u010dlovek za socialni realizem in ostro dru\u017ebeno kritiko. Preklinjam tako neha biti zgodba o konkretnem \u010dloveku in postane podalj\u0161ek njegovega aktivizma: pou\u010duje, razlaga, navdihuje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Johna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJohna v mladih letih prav tako prepri\u010dljivo upodobi Scott Ellis Watson. Tourettov sindrom ima skoraj \u0161tirikrat ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk, razlogi za to pa \u0161e niso povsem pojasnjeni. Foto: Karantanija Cinemas<\/p>\n

“Sre\u010den konec” \u2013 v obliki novih tehnolo\u0161kih napredkov na podro\u010dju medicine \u2013 postane neizogiben (konec koncev smo \u017ee v prvem prizoru videli kraljico!), film pa ostane brez kakr\u0161ne koli napetosti ali trenja. Proti ciljni \u010drti sopiha kot dobro naoljena lokomotiva, v predvidljivem ritmu, ki bi ga najbr\u017e lahko naklepala tudi umetna inteligenca: stiskam sledijo sre\u010dni trenutki, tiho bole\u010dino preseka dobrodu\u0161en humor … Morebitne ostre robove \u0161e dodatno obrusita direktor fotografije James Blann, ki dogajanje oblije s toplo svetlobo, in nabor antologijskih komadov iz osemdesetih in devetdesetih v glasbeni podlagi. <\/p>\n

Te\u017eava je le v tem, da se je v lu\u010di zgoraj opisanega februarskega incidenta na baftah te\u017eko pretvarjati, da je bitka za razumevanje in sprejemanje ljudi s Tourettovim sindromom enkrat za vselej dobljena. Jasno, da film marsikomu izvabi katarzi\u010dno solzico, a te\u017eko se je znebiti ob\u010dutka, da je vsaj do neke mere prera\u010dunljiv in neiskren.<\/p>\n

Nekateri so se spotaknili ob “eti\u010dnost” tega, da igralec brez tikov in kompulzivne motnje vse to uprizarja pred kamero. Ne glede na to, kako se opredelite do tega vpra\u0161anja, pa je te\u017eko zanikati, da je Robert Aramayo preprosto sijajen v vlogi prestra\u0161enega, osamljenega mladeni\u010da; ta se postopoma razvije v samozavestnega \u010dloveka, ki s humorjem in odprtostjo razelektri \u0161e tako neprijetno situacijo. Ponotranjil je tudi zna\u010dilne gibe, ki so posledica sindroma. Prav tako je bilo pametno, v stranske vloge postaviti zanesljive igralske veterane, kakr\u0161ni so Maxine Peake, Shirley Henderson in Peter Mullan.<\/p>\n

Preklinjam torej ni nikakr\u0161en prese\u017eek filmske umetnosti, a ima srce na pravem mestu. Ker je eden prvih igranih filmov, ki v ospredje postavljajo koprolalijo, je najbr\u017e razumljivo, da posku\u0161a \u2013 v imenu vi\u0161jega cilja \u2013 poenostaviti in omiliti manj telegeni\u010dne plati resni\u010dnega \u017eivljenja. \u010ce bo ljudi s Tourettovim sindromom vsaj malce razbremenil stigme, je svojo nalogo opravil. <\/p>\n

Ocena: 3+<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPreklinjam | I Swear | V kinu od 7. maja<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ogled filma je precej stresna izku\u0161nja: gledalec ves \u010das samo \u010daka, kako se bo “sfi\u017eil” Johnov najnovej\u0161i poskus,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":90205,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[114,5192,5193,27064,2951,27069,27066,27068,24865,27065,27067,62,37,58,60,38,2853,115],"class_list":{"0":"post-90204","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-entertainment","9":"tag-filmska-kritika","10":"tag-filmska-recenzija","11":"tag-i-swear","12":"tag-john-davidson","13":"tag-kirk-jones","14":"tag-maxine-peake","15":"tag-peter-mullan","16":"tag-preklinjam","17":"tag-robert-aramayo","18":"tag-shirley-henderson","19":"tag-si","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenia","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina","24":"tag-tourettov-sindrom","25":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116571451404857261","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90204","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90204"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90204\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/90205"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90204"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90204"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90204"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}