{"id":90224,"date":"2026-05-14T06:32:09","date_gmt":"2026-05-14T06:32:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90224\/"},"modified":"2026-05-14T06:32:09","modified_gmt":"2026-05-14T06:32:09","slug":"srednje-cene-rabljenih-stanovanj-na-ravni-drzave-prvic-prebile-mejo-3000-evrov-m%c2%b2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90224\/","title":{"rendered":"Srednje cene rabljenih stanovanj na ravni dr\u017eave prvi\u010d prebile mejo 3000 evrov\/m\u00b2"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod \u017ee dosegajo tudi 9700 evrov\/m2. (Slika je simboli\u010dna.) Foto: BoBo<\/p>\n

Geodetska uprava (Gurs) je aprila objavila letno poro\u010dilo o slovenskem trgu nepremi\u010dnin za leto 2025. Slovenski nepremi\u010dninski trg je po letih upadanja dobil pospe\u0161ek. \u0160tevilo prodaj stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah se je lani v Sloveniji v primerjavi z letom 2024 pove\u010dalo za 25 do 30 odstotkov, \u0161tevilo prodaj stanovanjskih hi\u0161 pa za 20 do 25 odstotkov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Cene stanovanj in hi\u0161 pa so po ugotovitvah Gursa prakti\u010dno povsod dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni dr\u017eave prvi\u010d prebila mejo 3000 evrov\/m\u00b2, v Ljubljani, kjer pa mejo 5000 evrov\/m\u00b2.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarko Novak: Prese\u017enega denarja je toliko, da se rast cen nepremi\u010dnin \u0161e ne bo kmalu ustavila<\/a><\/p>\n

Gurs ugotavlja, da so od za\u010detka epidemije covida-19 leta 2020 stro\u0161ki gradnje zrasli za skoraj 50 odstotkov. \u0160e bolj pa so zrasle cene nepremi\u010dnin. Od leta 2020 so se namre\u010d cene stanovanj dvignile za skoraj 80 odstotkov, hi\u0161 za 65 odstotkov in zemlji\u0161\u010d za gradnjo stavb za skoraj 60 odstotkov. V Ljubljani tako cene 20 let starih stanovanj ponekod \u017ee dosegajo tudi 9700 evrov\/m2. Gurs ob tem poudarja, da visoke cene stanovanj prete\u017enemu delu prebivalstva onemogo\u010dajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica.<\/p>\n

Zagotavljanje finan\u010dnih virov in gradnja javnih stanovanj je zato dolgoro\u010dno nujna, poudarja Gursa, ki ocenjuje, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 9500 stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah in okoli 5900 stanovanjskih hi\u0161. Vrednost prodanih stanovanj je po preliminarnih podatkih Gursa zna\u0161ala 1324 milijarde evrov, prodanih hi\u0161 pa 952 milijonov evrov.<\/p>\n

Kljub visokim cenam na slovenskem nepremi\u010dninskem trgu se je v letu 2025 po treh letih upadanja \u0161tevila kupoprodaj stanovanjskih nepremi\u010dnin \u0161tevilo transakcij ponovno pove\u010dalo.<\/p>\n

Vzrok je bil po Gursovih navedbah predvsem ni\u017eanje obrestnih mer in posledi\u010dno pove\u010devanje obsega stanovanjskih posojil. Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti pla\u010d in ob vztrajajo\u010dem prese\u017enem povpra\u0161evanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili ve\u010djo aktivnost kupcev in investitorjev. Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za prete\u017eni del prebivalstva \u0161e naprej zmanj\u0161evala, navaja Gurs.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tNapoved Gursa za leto 2026<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“V letu 2026 so ob pove\u010dani geopoliti\u010dni negotovosti ter morebitnih nadaljnjih zaostritvah razmer na Bli\u017enjem vzhodu za zdaj zelo verjetni globalna nadaljnja rast cen energentov, okrepitev inflacijskih pritiskov in ponovna rast klju\u010dnih obrestnih mer. To bi lahko vplivalo tudi na aktivnost slovenskega nepremi\u010dninskega trga oziroma na ponovno zmanj\u0161anje \u0161tevila transakcij in vsaj umiritev rasti cen stanovanjskih nepremi\u010dnin. Razen v primeru huj\u0161e globalne gospodarske krize, ki pa glede na trenutne razmere v svetu ni izklju\u010dena, opaznega zni\u017eanja cen nepremi\u010dnin pri nas ni pri\u010dakovati.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tCena povpre\u010dnega slovenskega stanovanja je 3200 evrov\/m2<\/p>\n

Srednja cena stanovanja je lani na ravni dr\u017eave dosegla 3200 evrov na kvadratni meter, kar je 280 evrov ve\u010d kot leto prej. Najvi\u0161je cene so bile lani spet v Ljubljani, kjer je srednja cena stanovanj prvi\u010d presegla 5000 evrov na kvadratni meter, kar predstavlja 540-evrsko letno rast.<\/p>\n

Sledita obmo\u010dje Obale (Koper, Piran, Portoro\u017e, Izola in Ankaran) s 4810 evri in alpski turisti\u010dni kraji (Kranjska Gora, Bled in obmo\u010dje Bohinjskega jezera), kjer je srednja cena dosegla 4530 evrov na kvadratni meter. Na tem obmo\u010dju so se v primerjavi z letom 2024 cene zvi\u0161ale za rekordnih 710 evrov na kvadratni meter, kar je najve\u010dji letni skok v dr\u017eavi.<\/p>\n

Nad dr\u017eavnim povpre\u010djem so ostale tudi severna in ju\u017ena okolica Ljubljane, kjer so cene dosegale okoli 4000 evrov na kvadratni meter, ter Kranj z okolico in Kras. Vsa druga obmo\u010dja so bila pod dr\u017eavnim povpre\u010djem, a so povsod zrasle.<\/p>\n

Najcenej\u0161a stanovanja so bila tudi v letu 2025 v Beli krajini in Posavju, kjer srednje cene ostajajo pod 1500 evri na kvadratni meter.<\/p>\n

Med ve\u010djimi mesti je najve\u010djo rast cen zaznal Maribor s 14 odstotki, sledil je Kranj z 12 odstotki, Ljubljana pa je zaznala 10-odstotno rast. Severna okolica Ljubljane in Zasavje sta izstopala s 16-odstotno rastjo, medtem ko so se cene na Obali zvi\u0161ale najmanj, za osem odstotkov.<\/p>\n

Rast cen se je nadaljevala tudi pri stanovanjskih hi\u0161ah. Srednja cena hi\u0161e s pripadajo\u010dim zemlji\u0161\u010dem je na ravni dr\u017eave dosegla 182.000 evrov, kar je 17.000 evrov ve\u010d kot leta 2024.
Najdra\u017eje hi\u0161e so bile v Ljubljani, kjer je srednja cena dosegla 460.000 evrov, sledili so alpski turisti\u010dni kraji, severna okolica Ljubljane, Obala in Kranj z okolico. Najcenej\u0161e hi\u0161e so bile v Halozah (75 tiso\u010d evrov) in Beli krajini (90 tiso\u010d evrov). Najvi\u0161ja rast cen hi\u0161 je bila v Kranju z okolico in v Savinjskem hribovju s 16 odstotki, Ljubljana pa je sledila s 15-odstotno rastjo.<\/p>\n

Nadpovpre\u010dna rast je bila prisotna tudi v Slovenskih goricah, severni okolici Ljubljane, Celju, Prekmurju in Beli krajini.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najdra\u017eje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajdra\u017eje stanovanje je prodano v Villi Schellenburg. Foto: Borut \u017divulovi\u010d\/Bobo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRekordne prodaje v Ljubljani<\/p>\n

Rekordne cene so lani spet dosegala stanovanja po Ljubljani. Najvi\u0161jo pogodbeno vrednost, 1,9 milijona evrov, je v letu 2025 doseglo novej\u0161e stanovanje s 150 m2 uporabne povr\u0161ine in dvema parkirnima mestoma v gara\u017ei, v Villi Schellenburg.<\/p>\n

“Velja omeniti, da smo v letu 2025 v sredi\u0161\u010du Ljubljane in na obmo\u010dju Ro\u017ene doline zaznali ve\u010d kot deset prodaj stanovanj, pri katerih je pogodbena vrednost presegla ali se povsem pribli\u017eala milijonu evrov. Relativno najdra\u017eje rabljeno stanovanje, ki je bilo prodano lani v Ljubljani, je bilo stanovanje z uporabno povr\u0161ino 106 kvadratnih metrov ter dvema parkirnima mestoma v gara\u017ei, prodano za 12.300 evrov\/m2, ki se nahaja v manj\u0161i ve\u010dstanovanjski stavbi na obmo\u010dju Trnovega,” v poro\u010dilu navaja Gurs.<\/p>\n

Najdra\u017eja prodana stanovanja v Ljubljani so bila na obmo\u010dju “Vi\u0161ko polje, Brdo, Vrhovci” (cene med 5000 in 5800 evrov\/m2).<\/p>\n

Glede na povpre\u010dno ceno stanovanja so sledila obmo\u010dja “\u010crnu\u010de, Nadgorica”, “Koseze, \u0160i\u0161ka” in “Ljubljana center”, kjer so se cene gibale med 4500 in 6100 evrov\/m2.<\/p>\n

Najdra\u017eja hi\u0161a je bila lani prodana na obmo\u010dju Vrhovcev, kjer je kupec za novej\u0161o hi\u0161o, s 360 kvadratnih metrov povr\u0161ine in okoli 800 m2 zemlji\u0161\u010da pla\u010dal pribli\u017eno 2,7 milijona evrov. Najdra\u017eje hi\u0161e so lani prodajale na obmo\u010dju “Koseze, \u0160i\u0161ka”, kjer se je ve\u010dina hi\u0161 prodala po cenah od 490 do 880 tiso\u010d evrov.<\/p>\n

V Mariboru precej ni\u017eje cene stanovanj kot v prestolnici<\/p>\n

V drugem najve\u010djem slovenskem mestu so bile cene stanovanj v povpre\u010dju skoraj polovi\u010dne v primerjavi z Ljubljano. Srednja cena rabljenega stanovanja v Mariboru je zna\u0161ala 2670 evrov\/m2 in se je v primerjavi z letom 2024 podra\u017eila za skoraj 400 evrov na kvadratni meter in tako prvi\u010d presegla mejo 2600 evrov\/m2. Ve\u010dina rabljenih stanovanj je bila prodana po cenah od 2300 do 3100 evrov\/m2.<\/p>\n

Najdra\u017eje rabljeno stanovanje je bilo lani prodano na obmo\u010dju “Maribor Center”, kjer je cena za garsonjero s 27 kvadratnimi metri uporabne povr\u0161ine, v starej\u0161i ve\u010dstanovanjski zgradbi, zna\u0161ala dobrih 5500 evrov\/m2. Po enaki ceni je bilo prodano novo stanovanje na obmo\u010dju “Tabor, Nova vas”. Stanovanje je veliko 31 kvadratnih metrov s parkirnim mestom v gara\u017ei.<\/p>\n

Najdra\u017eje hi\u0161e so se lani prodajale na obmo\u010dju “Maribor Center”. Srednja cena hi\u0161 na tem obmo\u010dju je zna\u0161ala 355.000 evrov. Najdra\u017eja hi\u0161a je bila v letu 2025 prodana na obmo\u010dju “Studenci, Limbu\u0161, Pekre.” Za 625 tiso\u010d evrov prodana novej\u0161a hi\u0161a, zgrajena leta 2021, z uporabno povr\u0161ino 160 kvadratnih metrov in pribli\u017eno 450 kvadratnimi metri zemlji\u0161\u010da.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najdra\u017eja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajdra\u017eja stanovanja so se prodajala na obmo\u010dju Ankarana. Foto: Radio Capodistria<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tHi\u0161e za milijon evrov in ve\u010d na Obali<\/p>\n

Srednja vrednost rabljenega stanovanja je lani na Obali prvi\u010d presegla 4800 evrov na kvadratni meter oz. je dosegla 4810 evrov na kvadratni meter, kar pomeni 490 evrov ve\u010d kot leto prej.<\/p>\n

Najdra\u017eja stanovanja so se prodajala na obmo\u010dju Ankarana, kjer je srednja cena dosegla rekordnih 5480 evrov na kvadratni meter. Ve\u010dina prodaj se je gibala med 4800 in 7100 evri na kvadratni meter, kar Ankaran uvr\u0161\u010da med najekskluzivnej\u0161e lokacije na slovenski obali.<\/p>\n

Sledila sta Piran in Portoro\u017e, kjer je srednja cena zna\u0161ala 5090 evrov na kvadratni meter. Prav na tem obmo\u010dju je bila prodana tudi najdra\u017eja garsonjera leta 2025. 27 kvadratnih metrov veliko stanovanje je doseglo ceno dobrih 10.000 evrov na kvadratni meter. Tam je bila dose\u017eena tudi najvi\u0161ja cena za stanovanje. 112 kvadratnih metrov veliko stanovanje z ve\u010djo teraso je bila prodano za 850.000 evrov.<\/p>\n

V Kopru in Izoli so bile cene nekoliko ni\u017eje, a \u0161e vedno med najvi\u0161jimi v dr\u017eavi. V Kopru je srednja cena zna\u0161ala 4760 evrov na kvadratni meter, v Izoli pa 4710 evrov. Ve\u010dina prodaj se je gibala med 4100 in 5550 evri na kvadratni meter.<\/p>\n

Najvi\u0161je cene hi\u0161 so tradicionalno dose\u017eene na obmo\u010dju Pirana in Portoro\u017ea, kjer je srednja cena hi\u0161e zna\u0161ala 425.000 evrov. Ve\u010dina prodaj se je gibala med 280.000 in 866.000 evri. Prav tam je bila prodana tudi najdra\u017eja hi\u0161a leta 2025. \u0160lo je za hi\u0161o iz leta 1974, veliko 230 kvadratnih metrov, s teraso in 500 kvadratnimi metri zemlji\u0161\u010da. Dosegla je ceno nekaj ve\u010d kot 1,5 milijona evrov. Na Obali je bilo lani sicer kar sedem prodaj hi\u0161, katerih vrednost je presegla ali se pribli\u017eala milijonu evrov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tParkirni prostori v gara\u017eah vedno manj zanimajo kupce<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tParkirni prostori v gara\u017eah so bili lani edini, pri katerih se je trend zmanj\u0161evanja \u0161tevila prodaj od leta 2021 nadaljeval, saj je bilo \u0161tevilo prodaj v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 manj\u0161e za pribli\u017eno 5 odstotkov. Glede na leto 2023 je bilo manj\u0161e za pribli\u017eno 50 odstotkov, v primerjavi z letom 2022 za pribli\u017eno 30 odstotkov, glede na leto 2021 pa za pribli\u017eno 45 odstotkov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPomanjkljivi podatki pri prodaji novih nepremi\u010dnin in pri najemni\u0161kih stanovanjih<\/p>\n

Gurs sicer v svojem poro\u010dilu opozarja, da je spremljanje trga \u0161e vedno neenotno. Na eni strani je sekundarni trg stanovanj in zemlji\u0161\u010d dobro zajet, medtem ko primarni trg novogradenj ter najem nepremi\u010dnin ostajata pomanjkljivo dokumentirana.<\/p>\n

Razlogi so, kot navajajo, da kljub zakonski obvezi investitorji oziroma prodajalci pogosto ne poro\u010dajo o prodajah novogradenj oziroma nepremi\u010dnin, za katere se pri prodaji obra\u010duna DDV, \u010deprav so zakonsko obvezani, da sporo\u010dajo podatke evidenci trga nepremi\u010dnin.<\/p>\n

Najemodajalci (pravne osebe) pogosto ne poro\u010dajo o oddaji poslovnih nepremi\u010dnin, lastniki nepremi\u010dnin (fizi\u010dne osebe) pa finan\u010dni upravi ne poro\u010dajo o najemnih poslih s stanovanjskimi nepremi\u010dninami ali pa sporo\u010dajo nerealne najemnine. Zato Gurs poudarja, da je potrebna nova zakonska ureditev tega podro\u010dja.<\/p>\n

Ve\u010d kot 900 tiso\u010d stanovanj in hi\u0161 v dr\u017eavi<\/p>\n

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji evidentiranih dobrih 556 tiso\u010d stanovanjskih hi\u0161 in okoli 354 tiso\u010d stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah. V primerjavi z letom 2024 se je fond stanovanjskih hi\u0161 pove\u010dal za pol odstotka oziroma za dobrih 2500 enot, fond stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah pa za odstotek oziroma za slabih 3500 enot. Hi\u0161e so predstavljale 32 odstotkov celotne vrednosti slovenskega nepremi\u010dninskega fonda (ta zna\u0161a okoli 297 milijard evrov) oziroma okoli 95 milijard evrov. Stanovanja v ve\u010dstanovanjskih stavbah so vrednostno predstavljala okoli 22 odstotkov celotnega nepremi\u010dninskega fonda oziroma 65 milijard evrov.<\/p>\n

97 odstotkov stanovanjskih hi\u0161 in 81 odstotkov stanovanj je v lasti fizi\u010dnih oseb, dobrih 10 odstotkov stanovanj je v lasti dr\u017eave in ob\u010din, preostalih devet odstotkov pa v lasti gospodarskih dru\u017eb in drugih pravnih oseb.<\/p>\n

Na leto se sicer izda pribli\u017eno 2000 gradbenih dovoljenj za stanovanja v ve\u010dstanovanjskih stavbah in 2400 dovoljenj za stanovanjske hi\u0161e.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod \u017ee dosegajo tudi 9700 evrov\/m2. (Slika je simboli\u010dna.) Foto: BoBo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":90225,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,13827,82,20385,124,6398,2568,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-90224","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-stanovanj","10":"tag-economic","11":"tag-gurs","12":"tag-ljubljana","13":"tag-nepremicninski-trg","14":"tag-obala","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116571533679520983","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90224","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90224"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90224\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/90225"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90224"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90224"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90224"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}