dosegla izjemen uspeh<\/a>. Med skoraj tri tiso\u010d nominacijami in prijavami iz 113 dr\u017eav po vsem svetu je bila uvr\u0161\u010dena med najbolj\u0161ih pet svetovnega izbora Global Schools Prize 2026 na podro\u010dju preobrazbe z umetno inteligenco.
\nV Trbovljah edini v Sloveniji s predmetom o umetni inteligenci<\/p>\n![\"\"](\"\/media\/img\/c3\/7c\/76cec39e0b41cf983cfc-programiranje-umetna-inteligenca-racunalnistvo.jpeg\" "\\"Programiranje,")
<\/p>\n
“\u010ce v osnovni \u0161oli ne bo predmeta ra\u010dunalni\u0161tvo z umetno inteligenco, potem ne bomo dobili biologa, kemika, fizika ali matematika, ki bo inovator.”
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n
Ker je govora o prepovedi mobilnih telefonov in uporabe UI v slovenskih \u0161olah vse ve\u010d, nas je zanimalo, ali je otrokom smiselno prepovedati ta orodja, \u010de jih doma in v slu\u017ebah uporabljamo vsi.<\/p>\n
“Otroke bi morali seznaniti s tehnologijo, ki je danes aktualna. Pa ne zato, da bi iz njih naredili uporabnike tehnologije, ampak da bi naredili tehni\u010dne in kriti\u010dne inovatorje. \u010ce \u017eelimo, da bo na\u0161a mladina konkuren\u010dna drugim zunaj meja, morajo dobiti predmet ra\u010dunalni\u0161tvo. Dejstvo pa je, da se odlo\u010devalci tega bojijo,” opozarja Ocepek.<\/p>\n
Ob tem dodaja, da bi se morali z ra\u010dunalni\u0161tvom spoznavati v vseh razredih osnovne \u0161ole in ne samo v vi\u0161jih razredih, pa \u0161e to le v okviru izbirnih predmetov. Spomni tudi na primer \u0160vedske, na katero se na\u0161i odlo\u010devalci pogosto sklicujejo. Tam v osnovnih \u0161olah res ukinjajo\u00a0telefone in tablice, ne ukinjajo pa predmeta ra\u010dunalni\u0161tvo, ki se ga po njegovih besedah da nau\u010diti na listu papirja s svin\u010dnikom ali na \u0161olski tabli.<\/p>\n
“Ljudje se bojijo tehnologije, odlo\u010devalci tudi, ker je sploh ne poznajo. Raje nekaj prepovejo, kot da bi poiskali prilo\u017enosti in na\u010dine, kako otrokom dati ta znanja. Ker na trgu dela to uporabljajo vsi. Veliko na\u0161ih dijakov gre \u0161tudirat v tujino, kjer imajo vsi predmete programiranja in uporabljajo umetno inteligenco. Na \u017ealost pa je Srednja tehni\u0161ka in poklicna \u0161ola v Trbovljah edina v Sloveniji, ki ima \u017ee od leta 2018 predmet Uvod v umetno inteligenco,” nam pove.<\/p>\n
V okviru predmeta, ki ga izvaja dvakrat tedensko v tretjem letniku, se dijaki nau\u010dijo biti dobri programerji, hkrati pa tudi pomagati ljudem. Skupina dijakov se je letos tako odlo\u010dila, da bo s pomo\u010djo algoritmov UI naredila aplikacijo, s katero pomagajo osebam s posebnimi potrebami.<\/p>\n
“Obstajajo klepetalniki, ki lahko v nekaj sekundah sle\u010dejo \u010dloveka”<\/p>\n
Po njegovih besedah ve\u010dina \u0161ol, ki uporablja UI, otroke u\u010di samo uporabe klepetalnikov (kot sta ChatGPT in Gemini), a na ta na\u010din bodo otroci postali zgolj navadni uporabniki in ne bodo razumeli, kaj je prav in kaj narobe. “Obstajajo klepetalniki, kot je Grok, ki lahko v nekaj sekundah sle\u010dejo\u00a0\u010dloveka, tudi otroka. To orodje nima nobenega filtra. \u010ce jim ne bomo povedali, kaj je prav in kaj narobe, bodo na\u0161i otroci slepi potniki v digitalnem svetu in bodo sami odkrivali novosti. Tako kot so na\u0161i star\u0161i neko\u010d sami odkrivali spolnost, ker se njihovi star\u0161i z njimi o tem niso pogovarjali. Povsem enako je danes. Otroci sami odkrivajo tehnologijo, skrivajo, la\u017eejo o svoji starosti in na ta na\u010din si lahko naredijo ve\u010d \u0161kode kot koristi,” opozarja Ocepek.<\/p>\n
Otrokom po njegovem mnenju ne smemo le pokazati, kaj UI zmore, ampak jih opozoriti na to, kar je v ozadju. “Algoritmi temeljijo na tem, da ugajajo \u010dloveku, da jih bo ta \u010dim ve\u010dkrat uporabil, nanje kliknil ali pa na TikToku \u010dim ve\u010d \u010dasa gledal. Na ta na\u010din dejansko reprogramiramo sami sebe in iz sebe delamo \u0161e ve\u010dje su\u017enje tehnologije,” pravi.<\/p>\n
Pet tipov u\u010diteljev<\/p>\n
Nekateri u\u010ditelji orodja UI uporabljajo, drugi se je bojijo. Po Ocepkovih\u00a0besedah obstaja pet vrst u\u010diteljev:\u00a0“Prvi so agnostiki in obstoja UI ne priznavajo. Potem je u\u010ditelj, ki orodja uporablja na skrivaj. Tretja vrsta so u\u010ditelji, ki UI uporabljajo za goljufanje. Potem obstajajo u\u010ditelji, ki \u017eelijo ta orodja raziskovati, a si ne upajo vpra\u0161ati drugega kolega. Peta skupina pa so neke vrste navdihovalci\u00a0\u2013 to so tisti u\u010ditelji, ki so UI \u017ee kar dobro raziskali in razumejo dolo\u010dene koncepte, predvsem pa delajo na etiki in kriti\u010dni rabi.”<\/p>\n
Slovenija edina v EU brez predmeta ra\u010dunalni\u0161tva<\/p>\n
Opozori tudi na dejstvo, da je Slovenija edina dr\u017eava v Evropski uniji, ki v osnovni \u0161oli nima predmeta ra\u010dunalni\u0161tvo:\u00a0“Zdaj pa \u0161e skrivamo umetno inteligenco, da jo morajo otroci raziskovati sami. To je velika \u0161koda za generacije otrok.” Zato je Ocepek sodeloval v strokovni delovni skupini\u00a0RINOS za analizo prisotnosti vsebin ra\u010dunalni\u0161tva in informatike v programih osnovnih in srednjih \u0161ol (pod okriljem\u00a0ministrstva za vzgojo in izobra\u017eevanje), v kateri so se zavzemali,\u00a0da bi v prvi razred osnovne \u0161ole vpeljali predmet ra\u010dunalni\u0161tvo in umetna inteligenca. “\u010ce bi se to zgodilo, bi leta 2039 dobili prvega dr\u017eavljana Republike Slovenije, ki bi imel sistemati\u010dno predznanje, da bi na trg dela vstopil enakopraven drugim v Evropski uniji.”<\/p>\n
V Sloveniji tisti, ki odlo\u010dajo o izobra\u017eevalnem sistemu, pa tudi \u0161ole, ravnatelji in u\u010ditelji, preve\u010dkrat delamo za mir. Naj bo to mir v zbornici ali pa mir v parlamentu. La\u017eje je nekaj prepovedati in si zatiskati o\u010di, a s tem naredimo res veliko \u0161kodo.<\/p>\n
![\"Leta](\"\/media\/img\/9b\/f3\/c7049e2bf8eb7847d64c-uros-ocepek.jpeg\" "\\"Uro\u0161")
<\/p>\n
Leta 2022 so Uro\u0161a Ocepka razglasili za slovenskega u\u010ditelja leta. Sprejela ga je tudi predsednica Nata\u0161a Pirc Musar.
\n Foto: STA <\/p>\n
Po njegovem mnenju \u0161olski sistem v tem trenutku ne zna odgovoriti na izzive umetne inteligence, saj si odlo\u010devalci\u00a0\u2013 \u010deprav imamo na tem podro\u010dju \u0161tevilne strokovnjake\u00a0\u2013\u00a0zatiskajo o\u010di in se je bojijo.<\/p>\n
“Prej\u0161nji teden je predsednica republike Nata\u0161a Pirc Musar zlati red za zasluge vro\u010dila Ivanu Bratku, o\u010detu in pionirju UI v Sloveniji. S tem se je za\u010del ukvarjati \u017ee v 60. in 70. letih prej\u0161njega stoletja. Imamo zelo dolgo tradicijo UI v Sloveniji, ampak na \u017ealost strokovnjake premalo spra\u0161ujemo. Raje re\u010demo, da je nekaj nevarno za mladino, kot da bi poiskali re\u0161itve in jo\u00a0opolnomo\u010dili. \u010ce v osnovni \u0161oli ne bo predmeta ra\u010dunalni\u0161tvo z umetno inteligenco, potem ne bomo dobili biologa, kemika, fizika ali matematika, ki bo inovator. \u010ce ho\u010demo biti dru\u017eba inovatorjev in zmagovalcev, nas samo to \u0161e lahko re\u0161i,” posvari.<\/p>\n
Ocenjevanje znanja: vse pomembnej\u0161a ustna preverjanja<\/p>\n
Pri boju z neeti\u010dno uporabo UI\u00a0\u2013 na primer med pisanjem poro\u010dil in testov\u00a0\u2013 bi po njegovem mnenju bistveno spremembo morali narediti pri sistemu ocenjevanja znanja, saj u\u010ditelji preve\u010d ocenjujejo kon\u010dni rezultat. “Zelo malo pa ocenjujemo to, kako je otrok pri\u0161el do znanja. \u010ce bi se u\u010ditelji v Sloveniji osredinili na proces gradnje znanja, bi v resnici dovolili uporabo UI in pametnih naprav. Kajti ko bo pri\u0161el na trg dela, bo ta orodja tako ali tako uporabljal. Zakaj ga ne bi jaz kot u\u010ditelj nau\u010dil, kako se to uporablja? Ampak ne, da mu poka\u017eem, kaj UI zmore, ker bi ga s tem \u0161e bolj spodbudil h goljufanju, ampak\u00a0da mu poka\u017eem, kako lahko to orodje uporabi, da bo hitrej\u0161i\u00a0\u2013\u00a0pri \u010demer bo \u0161e vedno skrbel za vsebino\u00a0\u2013, da bo odgovoren in bo uril svojo kreativnost. Ker \u010de bo samo goljufal, bo dejansko poneumljal samega sebe,” pravi Ocepek. “Ampak to mu moramo pokazati. Sicer bo otrok, tako kot \u017ee pred sto leti, vedno iskal bli\u017enjice\u00a0\u2013 ali prek\u00a0plonklistkov, mobilnih naprav in pametnih ur\u00a0ali pa s pomo\u010djo UI.”<\/p>\n
Zaradi goljufanja med preverjanjem znanj so v slovenskih \u0161olah vse bolj priljubljena ustna preverjanja, ki so po mnenju Ocepka zelo pomembna. “Navsezadnje je treba otroke nau\u010diti tudi, kako svoje znanje posreduje, kako se zagovarja, kako prepri\u010da kupca. \u010ce nima ve\u0161\u010din sporo\u010danja in ustnega zagovora, potem ne bomo dosegli ni\u010d,” pravi.<\/p>\n
Sam je zato zagovornik ustnih preverjanj znanj, pri katerih pa mora u\u010ditelj ostati kriti\u010den: “Veliko u\u010diteljev, tudi sam, pri ustni oceni otroku da bolj\u0161o oceno kot pri pisni.” Ve\u010djo mo\u010d bi zato raje dal izdelkom v obliki dru\u017ebenokoristnih projektov, ki bi jih moral otrok izdelati sam, testirati na pravem ob\u010dinstvu in zagovarjati. “Res pa je, da to od nas u\u010diteljev zahteva bistveno ve\u010d energije in truda. U\u010ditelji v\u010dasih prehitro pose\u017eejo po testu ali metodah iz \u010dasa Marije Terezije, samo\u00a0da bo stvar hitrej\u0161a.”<\/p>\n
![\"Dejstvo,](\"\/media\/img\/3b\/a7\/6e6eaa4375e56148193c-uros-ocepek.jpeg\" "\\"Uro\u0161")
<\/p>\n
Dejstvo, da je Srednja tehni\u0161ka in poklicna \u0161ola Trbovlje edina slovenska \u0161ola s predmetom o umetni inteligenci, ga \u017ealosti.
\n Foto: STA <\/p>\n
V \u0161ole bi vrnil tradicionalna znanja in ukinil poimenovanja predmetov<\/p>\n
Prava mera med tem, da u\u010ditelji otroke nau\u010dijo uporabe orodij UI, hkrati pa ohranijo svojo avtonomijo, je po Ocepkovem\u00a0mnenju v tem, da mora imeti otrok vse vrste u\u010diteljev\u00a0\u2013 tiste, ki uporabljajo UI, in tiste, ki je ne. “Te\u017eava pa je, \u010de nih\u010de v \u0161oli tega ne uporablja. Pomembno je, da teh vsebin ni preve\u010d in da negujemo \u010dlove\u0161ko inteligenco,” izpostavi.<\/p>\n
Ob tem doda, da ga \u0161tevilni hitro razumejo napa\u010dno in so prepri\u010dani, da zagovarja uporabo UI in ra\u010dunalnikov\u00a0na vseh podro\u010djih, a ni tako. Sam bi v \u0161ole vrnil tradicionalna znanja, kot so kva\u010dkanje, pletenje in izdelovanje lesnih izdelkov. Hkrati pa so pomembne tudi vsebine ra\u010dunalni\u0161tva in umetne inteligence, saj se gospodarstvo razvija, otroka pa je treba pripraviti na vse hitreje razvijajo\u010d se delovni trg.<\/p>\n
“Razgrnil bi bel list papirja, zbral strokovnjake \u2013 tudi iz gospodarstva \u2013\u00a0in skupaj bi zapisali, kaj otrok danes potrebuje. Predvsem katera znanja in ne katerih predmetov.\u00a0Ukinil bi poimenovanja predmetov in jih raje razdelil na podro\u010dja, kajti u\u010ditelji preve\u010d negujemo vsak svoj vrt. Mi moramo sodelovati, podro\u010dje mora biti interdisciplinarno in mora se prepletati. Kajti to je dana\u0161nji svet. Ve\u010d zna\u0161, ve\u010d\u00a0velja\u0161,” sklene Uro\u0161 Ocepek.<\/p>\n
Preberite \u0161e:\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Te dni so se ministri, pristojni\u00a0za izobra\u017eevanje, v Bruslju pogovarjali o u\u010diteljskem poklicu v \u010dasu umetne inteligence, te\u017eavi,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":90362,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[5836,59,61,62,37,58,60,38,23681,894,1396,23678],"class_list":["post-90361","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-racunalnistvo","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-srednja-tehniska-in-poklicna-sola-trbovlje","tag-ucitelj","tag-umetna-inteligenca","tag-uros-ocepek"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116572049103030462","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90361","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90361"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90361\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/90362"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90361"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90361"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90361"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}