{"id":90573,"date":"2026-05-14T12:02:09","date_gmt":"2026-05-14T12:02:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90573\/"},"modified":"2026-05-14T12:02:09","modified_gmt":"2026-05-14T12:02:09","slug":"evropski-poslanci-o-prihodnosti-evrope","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90573\/","title":{"rendered":"Evropski poslanci o prihodnosti Evrope"},"content":{"rendered":"<p>                        13. 05. 2026, 18:44<\/p>\n<p>                                                        <a class=\"no-ajaxy\" href=\"https:\/\/radio.ognjisce.si\/user\/profile\/alens\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n                                                                                                Alen<br \/>\n                                Salihovi\u0107<\/p>\n<p>                                                            <\/a><\/p>\n<p class=\"deck\">Ob minuljem dnevu Evrope so se po \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah vrstili dogodki, posve\u010deni miru, povezovanju in sodelovanju med narodi. 9. maj, obletnica Schumanove deklaracije iz leta 1950, ostaja simbol za\u010detkov povezane Evrope po drugi svetovni vojni. V oddaji Pogovor o so o aktualnih evropskih vpra\u0161anjih spregovorili evropski poslanci Matej Tonin, Marjan \u0160arec, Romana Tomc in Milan Zver.<\/p>\n<p>                    Matej Tonin: Evropa se mora vrniti h koreninam in okrepiti obrambo<\/p>\n<p>Evropski poslanec Matej Tonin iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije je ob dnevu Evrope poudaril, da evropski projekt ni samoumeven. Spomnil je, da je Evropska unija po drugi svetovni vojni prinesla mir in gospodarsko blaginjo.\n                    <\/p>\n<p>\u00bbV\u010dasih se nam zdijo te stvari samoumevne, ampak niso,\u00ab je dejal Tonin.\n                    <\/p>\n<p>Evropska obrambna unija kot odgovor na nove gro\u017enje<\/p>\n<p>Tonin je veliko pozornosti namenil vpra\u0161anju skupne evropske obrambe. Spomnil je, da je \u017ee v 50. letih obstajala zamisel o evropski obrambni skupnosti, vendar je takrat propadla v francoskem parlamentu.\n                    <\/p>\n<p>Po njegovih besedah se Evropa danes zaradi ruske agresije na Ukrajino in spremenjenih geopoliti\u010dnih razmer znova vra\u010da k razmi\u0161ljanju o skupni evropski vojski.\n                    <\/p>\n<p>\u00bbZnova imamo gro\u017enjo z vzhoda. Namesto Stalina imamo tokrat Putina,\u00ab je dejal Tonin.\n                    <\/p>\n<p>Prepri\u010dan je, da 27 lo\u010denih vojsk pomeni preve\u010d razdrobljenosti, neu\u010dinkovitosti in stro\u0161kov. Zato podpira dolgoro\u010dno oblikovanje skupne evropske obrambne unije, \u010deprav priznava, da ta pot ne bo kratka.<\/p>\n<p>Posebej je opozoril tudi na morebiten umik ameri\u0161kih vojakov iz Evrope. Po njegovih besedah bi Evropa v tem primeru izgubila pomembne zmogljivosti, od satelitskih podatkov do balisti\u010dne za\u0161\u010dite.<\/p>\n<p>Leto 2027 kot evropsko leto kr\u0161\u010danske dedi\u0161\u010dine<\/p>\n<p>Tonin je skupaj z nekaterimi evropskimi poslanci Evropsko komisijo pozval, naj leto 2027 razglasi za evropsko leto kr\u0161\u010danske dedi\u0161\u010dine. Po njegovem mnenju se mora Evropa v turbulentnih \u010dasih vrniti k svojim koreninam.<\/p>\n<p>\u00bbEvropske korenine so kr\u0161\u010danske korenine,\u00ab je poudaril.<\/p>\n<p>Opozoril je, da so bili tudi ustanovni o\u010detje evropskega povezovanja ve\u010dinoma verni kristjani in kr\u0161\u010danski demokrati. Zato meni, da se Evropa svojih kr\u0161\u010danskih temeljev ne sme sramovati.<\/p>\n<p>Preganjani kristjani po svetu<\/p>\n<p>Tonin je spregovoril tudi o preganjanju kristjanov po svetu. Vesel je, da je Evropska komisija imenovala posebno odposlanko za svobodo veroizpovedi, nekdanjo irsko komisarko Mairead McGuinness.<\/p>\n<p>Po njegovih besedah ima Evropska unija ekonomske in diplomatske vzvode, s katerimi lahko pritiska na dr\u017eave, kjer prihaja do preganjanja kristjanov.<\/p>\n<p>Opozoril je, da so \u0161tevilke \u017ertev med kristjani v Afriki in Aziji pogosto primerljive z \u017ertvami drugih velikih konfliktov, a jim mediji namenjajo bistveno manj pozornosti.<\/p>\n<p>Sre\u010danje s pape\u017eem Leonom XIV.<\/p>\n<p>Tonin se je kot \u010dlan Evropske ljudske stranke udele\u017eil sre\u010danja s pape\u017eem Leonom XIV. v Vatikanu. Ob tem je dejal, da je bilo sre\u010danje zanj mo\u010dno osebno do\u017eivetje.<\/p>\n<p>Pape\u017e je evropskim politikom po njegovih besedah spregovoril o vlogi kristjanov v politiki in poudaril, da je politika plemenito delo, kadar je namenjena skupnemu dobremu.<\/p>\n<p>\u00bbPape\u017e nam je vlil pogum, da je vredno zagovarjati kr\u0161\u010danske vrednote tudi takrat, ko je te\u017eko,\u00ab je dejal Tonin.<\/p>\n<p>O Sloveniji po volitvah<\/p>\n<p>Tonin je komentiral tudi povolilno dogajanje v Sloveniji. Po njegovem mnenju je rezultat volitev razpr\u0161en in ne omogo\u010da enostavne sestave vlade. Prepri\u010dan je, da je najverjetnej\u0161a mo\u017enost manj\u0161inska vlada.<\/p>\n<p>Kot eno prvih nalog prihodnje vlade vidi izbolj\u0161anje pogojev za gospodarstvo. Ocenil je, da je treba slovenskemu gospodarstvu \u00bbdati kisik\u00ab, saj od njegove uspe\u0161nosti \u017eivita tudi socialna dr\u017eava in javne storitve.<\/p>\n<p>Podprl je tudi predlog zakona o pokopu in spominu na \u017ertve prikritih grobi\u0161\u010d ter predlog, da bi 17. maj postal nacionalni dan spomina na \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja.<\/p>\n<p>Marjan \u0160arec in Romana Tomc: Evropa mora najprej okrepiti samo sebe<\/p>\n<p>V nadaljevanju sta o polo\u017eaju Evrope v svetu spregovorila evropska poslanca Marjan \u0160arec iz skupine Renew in Romana Tomc iz Evropske ljudske stranke.<\/p>\n<p>\u0160arec: Evropa ni v zavidljivem polo\u017eaju<\/p>\n<p>Marjan \u0160arec je ocenil, da Evropska unija trenutno ni v zavidljivem polo\u017eaju. Po njegovem mnenju je Evropa ena redkih velikih demokrati\u010dnih struktur v svetu, medtem ko jo obkro\u017eajo voditelji, ki sprejemajo hitre in pogosto nepredvidljive odlo\u010ditve.<\/p>\n<p>Opozoril je na vlogo ZDA, Kitajske in Rusije ter dejal, da trenutna svetovna razmerja za Evropo niso ugodna.<\/p>\n<p>\u00bbEvropa je ta hip v te\u017ekem polo\u017eaju,\u00ab je dejal \u0160arec.<\/p>\n<p>Tomc: Manj ukvarjanja z drugimi, ve\u010d z Evropo<\/p>\n<p>Romana Tomc se je strinjala, da Evropa ni v dobrem polo\u017eaju, vendar je poudarila, da je za to deloma kriva sama.<\/p>\n<p>\u00bbNi vedno dobro samo kriviti druge, kako nam gre slabo,\u00ab je dejala.<\/p>\n<p>Po njenem mnenju se mora Evropska unija manj ukvarjati s tem, kaj bodo naredili Trump, Kitajska ali Rusija, in ve\u010d s svojimi \u0161ibkimi to\u010dkami. Med klju\u010dnimi je omenila energetsko odvisnost, prehransko varnost, varnost potro\u0161nikov in za\u0161\u010dito demokracije.<\/p>\n<p>Razli\u010dna poudarka pri skupni evropski vojski<\/p>\n<p>Pri vpra\u0161anju skupne evropske obrambe sta se \u0160arec in Tomc strinjala, da mora Evropa okrepiti svoje obrambne sposobnosti, a sta poudarila nekoliko razli\u010dne vidike.<\/p>\n<p>\u0160arec meni, da je treba najprej poskrbeti, da ima vsaka dr\u017eava \u010dlanica dobro usposobljeno, opremljeno in u\u010dinkovito vojsko. \u0160ele nato bo la\u017eje oblikovati skupne evropske strukture.<\/p>\n<p>Za primerjavo je uporabil gasilstvo: \u010de je vsako gasilsko dru\u0161tvo dobro usposobljeno, ga je la\u017eje vklju\u010diti v \u0161ir\u0161i sistem.<\/p>\n<p>Romana Tomc pa je opozorila, da ni dovolj, \u010de ima vsaka \u00bbgasilska enota\u00ab svoje naprave, avtomobile in na\u010din vodenja. Po njenem mnenju je Evropa premajhna, da bi vsaka dr\u017eava razvijala povsem lo\u010den obrambni sistem.<\/p>\n<p>Zato podpira idejo skupne evropske vojske, vendar v okviru postopnega procesa. Do takrat pa mora Evropa ostati tesno povezana z zvezo NATO.<\/p>\n<p>Ukrajina kot del evropske obrambe<\/p>\n<p>Oba sta poudarila, da vojna v Ukrajini ostaja ena klju\u010dnih evropskih varnostnih tem.<\/p>\n<p>Romana Tomc je dejala, da si vsi \u017eelijo konca vojne, vendar jasnega odgovora, kako se bo kon\u010dala, trenutno nima nih\u010de. Po njenem mnenju Ukrajina ne brani le sebe, ampak tudi Evropo.<\/p>\n<p>\u0160arec je opozoril, da Putin z zanikanjem pravice nekaterih dr\u017eav do obstoja odpira nevarna vpra\u0161anja tudi za dr\u017eave, kot je Slovenija, ki so bile neko\u010d del ve\u010djih dr\u017eavnih tvorb.<\/p>\n<p>Oba sta poudarila, da vojna prina\u0161a ogromno \u010dlove\u0161ko, gospodarsko in demografsko \u0161kodo.<\/p>\n<p>Zeleni prehod: potreben, a ne na silo<\/p>\n<p>V pogovoru sta se dotaknila tudi zelenega prehoda. \u0160arec je opozoril, da bo Evropa \u0161e nekaj \u010dasa odvisna od fosilnih goriv, zato je treba biti pri prehodu realen. Posebej je omenil te\u017eave z elektri\u010dnim omre\u017ejem in opozoril, da se prihodnost prometa morda ne bo opirala samo na elektriko, ampak tudi na druge tehnologije, denimo vodik.<\/p>\n<p>Romana Tomc je bila kriti\u010dna do na\u010dina, kako je Evropska komisija posku\u0161ala uveljaviti zeleni prehod. Po njenem mnenju je bil prehiter, preve\u010d vsiljen in premalo prilagojen razlikam med dr\u017eavami \u010dlanicami.<\/p>\n<p>\u00bbLjudje si \u017eelijo \u010distej\u0161ega okolja, vendar nastane problem, \u010de jim nekdo iz Bruslja uka\u017ee, kako in do kdaj morajo to narediti,\u00ab je dejala.<\/p>\n<p>Milan Zver: Evropa mora ohraniti veto in okrepiti obrambo<\/p>\n<p>V zadnjem delu oddaje je spregovoril evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Milan Zver.<\/p>\n<p>Ruska gro\u017enja in baltske dr\u017eave<\/p>\n<p>Zver je opozoril, da nevarnost ruskega pritiska na baltske dr\u017eave \u0161e ni izginila. Po njegovih besedah so bile njihove obrambne zmogljivosti pred leti zelo \u0161ibke, danes pa so se mo\u010dno okrepile.<\/p>\n<p>Posebej je omenil Finsko, ki ima po njegovem mnenju eno najbolje pripravljenih vojsk, ter Poljsko, ki se prav tako hitro voja\u0161ko krepi.<\/p>\n<p>NATO bi bil ob napadu na \u010dlanico na veliki preizku\u0161nji<\/p>\n<p>Na vpra\u0161anje, kaj bi pomenil morebiten hibridni, dronski ali drug napad na \u010dlanico NATO, je Zver odgovoril, da bi bilo zavezni\u0161tvo na veliki preizku\u0161nji.<\/p>\n<p>Opozoril je, da ni samoumevno, kako bi se odzvale vse \u010dlanice, zlasti \u010de bi \u0161lo za politi\u010dno ob\u010dutljivo situacijo. Po njegovem mnenju mora imeti Evropa zato tudi rezervni na\u010drt.<\/p>\n<p>Evropa potrebuje plan B<\/p>\n<p>Zver meni, da se Evropa vse bolj pribli\u017euje skupni obrambi. Po njegovih besedah zametki evropskih ve\u010dnacionalnih voja\u0161kih struktur \u017ee obstajajo, zlasti v baltskih dr\u017eavah.<\/p>\n<p>Poudaril je, da ima Evropa nekaj zelo mo\u010dnih vojsk, med njimi francosko, gr\u0161ko, \u0161pansko, britansko in vse mo\u010dnej\u0161o nem\u0161ko vojsko. Prav zato verjame, da bi se Evropa v primeru nevarnosti lahko branila, \u010deprav bi bilo \u0161e vedno najbolje, da ostane trdno povezana z NATO.<\/p>\n<p>Kriti\u010den do evropske nemo\u010di pri Iranu<\/p>\n<p>Zver je bil kriti\u010den tudi do evropske politike do Irana. Po njegovem mnenju je Evropa v preteklosti naredila napako, ker je omogo\u010dila sprostitev velikih finan\u010dnih sredstev, kar je po njegovem okrepilo iranski re\u017eim, tudi voja\u0161ko industrijo.<\/p>\n<p>Opozoril je, da Iran razpolaga z balisti\u010dnimi raketami dolgega dosega in da nobena evropska dr\u017eava ne more povsem spregledati te nevarnosti.<\/p>\n<p>Evropska unija je \u0161ibkej\u0161a kot pred leti<\/p>\n<p>Zver je ocenil, da je bila Evropska unija leta 2009, ko je prvi\u010d pri\u0161el v Evropski parlament, mo\u010dnej\u0161a kot danes. Takrat je bila po njegovih besedah gospodarsko in tehnolo\u0161ko bli\u017eje ZDA in Kitajski.<\/p>\n<p>Danes pa po njegovem mnenju Unijo bremenijo prevelika regulacija, gospodarsko zaostajanje in notranje napetosti med Brusljem in dr\u017eavami \u010dlanicami.<\/p>\n<p>Kljub temu je poudaril, da je \u010dlanstvo Slovenije v Evropski uniji izjemno pomembno.<\/p>\n<p>\u00bbSlovenci nikoli nismo \u017eiveli v bolj\u0161ih okvirih,\u00ab je dejal Zver in dodal, da Slovenija iz evropskega prora\u010duna prejema pomembna sredstva za investicije.<\/p>\n<p>Proti hitrim spremembam Lizbonske pogodbe<\/p>\n<p>Zver je posebej opozoril na pomen veta za majhne dr\u017eave \u010dlanice. Po njegovem mnenju je soglasje eno najpomembnej\u0161ih orodij, ki jih ima majhna dr\u017eava, kot je Slovenija.<\/p>\n<p>Zato nasprotuje hitrim spremembam Lizbonske pogodbe, ki bi lahko omejile vlogo veta. Prepri\u010dan je, da bi to delovalo dezintegracijsko in zmanj\u0161alo vpliv manj\u0161ih dr\u017eav v Evropski uniji.<\/p>\n<p>Evropa med vrnitvijo h koreninam in nujo po ve\u010dji mo\u010di<\/p>\n<p>Sogovorniki so se strinjali, da je Evropa pred zahtevnimi preizku\u0161njami. V ospredju so varnost, vojna v Ukrajini, odnosi z ZDA, Rusijo, Kitajsko in Iranom, pa tudi vpra\u0161anje evropske identitete, kr\u0161\u010danskih korenin, zelenega prehoda in prihodnje obrambe.<\/p>\n<p>Matej Tonin je poudaril pomen kr\u0161\u010danske dedi\u0161\u010dine in skupne evropske vojske. Marjan \u0160arec in Romana Tomc sta izpostavila potrebo, da Evropa najprej okrepi lastne zmogljivosti in varnost. Milan Zver pa je opozoril, da mora Evropa ostati povezana, vendar ne na ra\u010dun manj\u0161ih dr\u017eav in njihove pravice do veta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"13. 05. 2026, 18:44 Alen Salihovi\u0107 Ob minuljem dnevu Evrope so se po \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah vrstili dogodki,&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":89698,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,1324,3032,1259,3233,37,38],"class_list":{"0":"post-90573","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-evropski-parlament","11":"tag-info","12":"tag-komentar","13":"tag-pogovor","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116572831391837042","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90573","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90573"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90573\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89698"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90573"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90573"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90573"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}