{"id":90739,"date":"2026-05-14T14:27:13","date_gmt":"2026-05-14T14:27:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90739\/"},"modified":"2026-05-14T14:27:13","modified_gmt":"2026-05-14T14:27:13","slug":"konec-afrike-kot-jo-poznamo-znanstveniki-napovedujejo-razcep-celine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90739\/","title":{"rendered":"Konec Afrike, kot jo poznamo? Znanstveniki napovedujejo razcep celine"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"Afrika<\/p>\n

Znanstveniki so na jugu Afrike zaznali tektonsko aktivnost, ki nakazuje, da bi se ta del celine v prihodnosti utegnil odcepiti. Foto: Google Maps<\/p>\n

Konec Afrike, kot jo poznamo? Znanstveniki napovedujejo razcep celine<\/p>\n

Strokovnjaki pravijo, da vse ka\u017ee, da smo pri\u010da zgodnjim fazam geolo\u0161kega procesa razcepljanja podsaharske Afrike. V prihodnosti se utegne ju\u017eni del Afrike odcepiti.<\/p>\n

Razcep naj bi se zgodil vzdol\u017e razpoke Kafue na obmo\u010dju Zambije, pri \u010demer gre za razpoko v skorji, za katero so geologi dolgo verjeli, da je mrtva. Od Tanzanije do Namibije se sicer razteza ve\u010d tiso\u010d kilometrov dolga linija razpok, Kafue pa po besedah nekaterih znanstvenikov sedaj ka\u017ee znake aktivnosti. Vse ve\u010d znakov nakazuje, da bi se lahko spremenila v novo celinsko razpoko in s\u010dasoma v novo mejo med tektonskimi plo\u0161\u010dami, vmes pa\u00a0bi nastalo novo morje.<\/p>\n

Sledi v tleh in plinih<\/p>\n

Prej\u0161nje \u0161tudije so \u017ee vklju\u010devale zapise o potresih ne tem obmo\u010dju, ki so pre\u0161ibki, da bi jih \u010dlovek zaznal, jih pa bele\u017eijo naprave. Te tudi sporo\u010dajo, da se na obmo\u010dju dviguje temperatura pod povr\u0161jem, nastajajo pa tudi blage spremembe v nadmorski vi\u0161ini.\u00a0<\/p>\n

\"Afrika<\/p>\n

Znanstveniki so analizirali vzorce vode iz geotermalnih izvirov. Vir:\u00a0Frontiers in Earth Science\/The Southwestern Rift of Africa<\/p>\n

Znanstveniki so v novi \u0161tudiji, ki je bila v ponedeljek objavljena v reviji Frontiers in Earth Science<\/a>, postregli z novimi geokemi\u010dnimi dokazi. Ekipa pod vodstvom R\u016bte Karolyt\u0117 z univerze v Oxfordu je analizirala vzorce iz vro\u010dih vrelcev v Zambiji. Iskali so znake, ki bi kazali, da so izviri povezani z Zemljinim pla\u0161\u010dem, plastjo med skorjo in jedrom, ki je debela ve\u010d sto kilometrov. Pri tem so se osredoto\u010dali na razmerje med dvema vrstama helija \u2013 helijem-3 in helijem-4. \u00bbNa\u0161li smo ve\u010d helija-3, kot bi ga obi\u010dajno pri\u010dakovali v skorji, kar je obi\u010dajno znak, da teko\u010dine iz Zemljinega pla\u0161\u010da prodirajo proti povr\u0161ju,\u00ab\u00a0je pojasnila Karolyt\u0117jeva. To se zgodi, ko se tektonske plo\u0161\u010de raztezajo in za\u010dnejo pokati.<\/p>\n

Ker lahko material iz pla\u0161\u010da dose\u017ee povr\u0161je, ko se tektonske plo\u0161\u010de raztezajo in za\u010dnejo lo\u010devati, \u0161tudijska skupina meni, da bi ti novi geokemi\u010dni podatki lahko slu\u017eili kot signal, ki nakazuje na nastanek nove meje med plo\u0161\u010dami.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Internal<\/p>\n

geologija<\/p>\n

Zemlja nas je presenetila: v pla\u0161\u010du so plo\u0161\u010de, kjer jih ne bi smelo biti<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kdaj se bo Afrika razcepila?<\/p>\n

Do razcepa je sicer \u0161e dale\u010d. Ti procesi se s perspektive trajanja \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja odvijajo zelo po\u010dasi in trajajo ve\u010d milijonov let. \u00bbNajhitreje bi se to lahko zgodilo v nekaj milijonih let, najpozneje pa v 10 do 20 milijonih let,\u00ab\u00a0pravi soavtor \u0161tudije Mike Daly.<\/p>\n

Preden se bo ju\u017eni del Afrike dokon\u010dno odlomil, bo obmo\u010dje do\u017eivelo ve\u010d potresov, \u017eivahno vulkansko aktivnost z izlivi lave in nastankom\u00a0globokih jarkov, v katerih se bo nabirala voda. Pri\u010dakovati je, da bodo najprej nastala jezera, na koncu pa morje.<\/p>\n

Kot pravi Karolyt\u0117jeva, ni nujno, da se bo to zares zgodilo. Proces razcepa se lahko za\u010dne in nato ustavi, nekaj \u010dasa se lahko dogaja bolj intenzivno in potem povsem zamre. \u00bbTe\u017eko je napovedati, kaj se bo zgodilo,\u00ab je dejala po poro\u010danju CNN.<\/p>\n

Potencialne gospodarske koristi<\/p>\n

\u010ceprav se procesi odvijajo po\u010dasi, bi Zambija v bli\u017enji prihodnosti lahko imela koristi. Obmo\u010dje je primerno za gradnjo geotermalnih elektrarn, prav tako bi dr\u017eava lahko \u010drpala helij, ki je iskan v medicini in tehnolo\u0161ki industriji.<\/p>\n

Znanstveniki poudarjajo, da so rezultati \u0161e preliminarni, saj so vzorce odvzeli le na \u0161estih lokacijah. Kot pravi profesorica Estella Atekwana, bi to odkritje znanstvenikom omogo\u010dilo redek vpogled v \u00bbrojstvo\u00ab\u00a0razcepa tektonskih plo\u0161\u010d, \u0161e preden vulkanizem in mo\u010dni potresi popolnoma spremenijo prvotno povr\u0161je.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Znanstveniki so na jugu Afrike zaznali tektonsko aktivnost, ki nakazuje, da bi se ta del celine v prihodnosti…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":90740,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[27183,27179,11202,27180,27181,8255,27178,37,38,64,10561,27182,63,27177],"class_list":{"0":"post-90739","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-frontiers-in-earth-science","9":"tag-geokemija","10":"tag-geologija","11":"tag-geotermalna-energija","12":"tag-helij","13":"tag-potresi","14":"tag-razpoke-v-zemljini-skorji","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenscina","17":"tag-svet","18":"tag-tektonske-plosce","19":"tag-vulkanska-aktivnost","20":"tag-world","21":"tag-zambija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116573401386348309","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90739","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90739"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90739\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/90740"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90739"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90739"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90739"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}