{"id":90753,"date":"2026-05-14T14:40:13","date_gmt":"2026-05-14T14:40:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90753\/"},"modified":"2026-05-14T14:40:13","modified_gmt":"2026-05-14T14:40:13","slug":"irwin-v-mediju-fotografije-konceptualni-razmislek-o-simbolnih-in-politicnih-kontekstih-podob","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90753\/","title":{"rendered":"Irwin v mediju fotografije: konceptualni razmislek o simbolnih in politi\u010dnih kontekstih podob"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mati
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMati z otrokom, 2001. Portret Slavoja \u017di\u017eka v delovni sobi Sigmunda Freuda ob 100-letnici rojstva Jaquesa Lacana. Foto: Z dovoljenjem Galerije Gregor Podnar \/Michael Schuster<\/p>\n

Kustosinja Hana \u010ceferin bi rada z razstavo fotografskih del umetni\u0161ke skupine Irwin ponudila poglobljen vpogled v umetni\u0161ko prakso, ki se razteza \u010dez ve\u010d kot \u0161tiri desetletja. Izbor del je bil temu primerno zahteven, nastal pa je celovit prikaz od za\u010detkov kolektiva pa do danes.
Skupina v svoji umetni\u0161ki praksi \u017ee od za\u010detka zdru\u017euje razli\u010dne medije, od slikarstva, performansa in fotografije do zalo\u017eni\u0161tva. Po besedah Boruta Vogelnika so vsi ti mediji organizirani v odnosu do dejstva, da Irwin delujejo kot kolektiv. “Vsaka poteza skupine se v odnosu do konceptualne umetnosti lahko bere kot performans in \u010de so fotografije organizirane okrog konkretnih idej, se ves \u010das izpostavlja relacija do obstoja Irwinov in NSK-ja,” je povedal.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV slikarskem ciklu Was ist Kunst (1984\u2013) so umetniki vzpostavili vizualni jezik, v katerem razli\u010dne zgodovinske umetnostne sloge in motive zdru\u017eujejo v nove podobe. Serijo slikarskih del so uokvirili v te\u017eke \u010drne okvirje iz katrana, lesa in premoga. S plastenjem zgodovinskih referenc slike opozarjajo na ideolo\u0161ki kontekst umetnosti in se vsaki\u010d znova prilagajajo okolju, v katerem so razstavljene. Foto: Igor Andjeli\u0107 \/ Z dovoljenjem Galerije Gregor Podnar<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Osrednji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOsrednji del razstave je namenjen predstavitvi NSK-ja dr\u017eave v \u010dasu enega najambicioznej\u0161ih projektov kolektiva NSK-ja. Dr\u017eava je bila ustanovljena leta 1992, po razpadu Jugoslavije, kot umetni\u0161ki odgovor na nastanek novih nacionalnih dr\u017eav. Je dr\u017eava brez ozemlja, ki obstaja skozi svoje dr\u017eavljane, skozi ideolo\u0161ke aparate, kot sta vojska in cerkev, ter vizualne kode, kot so grbi, zastave, ceremonije itd. Foto: Borut Vogelnik \/ Z dovoljenjem Galerije Gregor Podnar<\/p>\n

Zametek je bila skupina \u0161tudentov ALUO-ja, navdu\u0161enih nad postmodernizmom
Kot “ne nepomembno” je poudaril tudi, da je skupina za\u010dela, ko so bili vsi \u010dlani, razen Du\u0161ana Mandi\u0107a \u2013 poleg Vogelnika torej \u0161e Miran Mohar, Andrej Savski in Roman Uranjek \u2013 \u0161tudenti ljubljanske likovne akademije. Takrat jih je obkro\u017eala “nova moda”, in sicer postmodernizem, nad katerim so se navdu\u0161evali.<\/p>\n

Skupina Irwin se je slovenski javnosti tako prvi\u010d predstavila leta 1983, leto pozneje pa je znotraj odmevnega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK) prevzela vlogo likovne skupine. Irwin je ustanovilo pet slikarjev, vendar so v svoji praksi \u017ee od samega za\u010detka zdru\u017eevali razli\u010dne medije. Program svojega delovanja so utemeljili na t. i. “retroprincipu” \u2013 metodi, s katero prepletajo podobe iz umetnostne zgodovine, narodne simbole in motiviko razli\u010dnih politi\u010dnih re\u017eimov ter jih ume\u0161\u010dajo v nove kontekste. S tem opozarjajo, da podobe nikoli niso nevtralne, temve\u010d vedno nastajajo znotraj \u0161ir\u0161ih zgodovinskih in dru\u017ebenih razmer.<\/p>\n

Dela kolektiva pogosto nastajajo kot skrbno zasnovane situacije, akcije ali postavitve, ki so nato fotografirane. Fotografija tako ni le dokument dogodka, temve\u010d na\u010din, kako se umetni\u0161ko delo oblikuje in ohranja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Procesija,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProcesija, Gradec, 2008. V projektu Procesije se skupina posveti religiji kot enemu klju\u010dnih elementov dr\u017eavnega sistema. IRWIN-ova dela so vklju\u010dena v dejanske verske obrede razli\u010dnih religij (katoli\u0161ke, pravoslavne in protestantske), kjer nastopajo kot ikone ali liturgi\u010dni predmeti. Foto: Z dovoljenjem Galerije Gregor Podnar\/Toma\u017e Gregori\u010d<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"S\u010dasoma
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tS\u010dasoma so umetniki za\u010deli uokvirjati tudi dela drugih avtorjev, denimo Gerharda Richterja in Franka Stelle. Tak\u0161ni dialogi med IRWIN-om in drugimi umetniki so praviloma vezani na posamezno razstavo in v opusu skupine danes obstajajo le \u0161e kot fotografije. Izbor teh je prikazan na razstavi. V okvirju na fotografiji je delo Gerharda Richterja Zero Rakete iz leta 1966. Foto: Z dovoljenjem Galerije Gregor Podnar<\/p>\n

Miran Mohar je ob tem poudaril, da ima fotografija poseben status \u2013 v istem trenutku je lahko dokument in\/ali artefakt, medtem ko je bila v konceptualni umetnosti ta meja vedno zabrisana in so se dolo\u010dene fotografije velikokrat \u0161ele kasneje za\u010dele obravnavati kot umetni\u0161ko delo. Podobno velja tudi v primeru Irwinov in trenutne razstave, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana javnosti na ogled do 6. septembra.<\/p>\n

“V \u010dasu, ko se spopadamo z nara\u0161\u010dajo\u010dimi nacionalizmi in popa\u010denimi zgodovinskimi naracijami, razstava obiskovalce vabi k premisleku o predstavljenih podobah \u2013 in morda o fotografskih podobah nasploh \u2013 kot o poljih, kjer se pomen arbitrarno prerazporeja in prepisuje, politika reprezentacije pa se vzpostavlja vedno znova,” so razstavi na pot zapisali v Mestni galeriji. <\/p>\n

Po besedah Hane \u010ceferin so ve\u010d kot 90 fotografij, ki so na ogled na razstavi, izbrali v sodelovanju s \u010dlani, o njem pa so za\u010deli razmi\u0161ljati \u017ee pred \u010dasom. Naloga ni bila lahka, ker je opus skupine \u0161irok in \u0161teje ve\u010d kot 40 let delovanja. Razstava se sicer razteza od njihovega najstarej\u0161ega projekta Svoji k svojim, ki so ga Irwini izvedli leta 1985, do najnovej\u0161ega, ki je nastal lani.<\/p>\n

Slavne ikone tudi v mediju fotografije
Razstava je razdeljena v ve\u010dje in manj\u0161e sklope, v zadnjem delu pa se ukvarja tudi s poljem ikon, po katerih je skupina najbolj znana, ter s tem daje vpogled v vpra\u0161anje, kje, zakaj in kako so fotografije nastale, je povedal direktor muzeja Bla\u017e Per\u0161in. Kot je dodal, so fotografije nastajale najprej v analognem mediju, kasneje v digitalnem, ter so se spreminjale tudi glede na potek del, ki jih je skupina zaobjemala. Zato so po njegovem mnenju pripravili poseben pogled na delo Irwinov, poleg tega marsikaj, kar je razstavljeno, \u0161e ni bilo na ogled javnosti.<\/p>\n

Ob odprtju razstave je iz\u0161el tudi obse\u017een katalog s \u0161e ve\u010d fotografijami in deli, s katerim opozarjajo na opus skupine. Irwini so v 42 letih delovanja izvedli pribli\u017eno 450 skupinskih in samostojnih razstav.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mati z otrokom, 2001. Portret Slavoja \u017di\u017eka v delovni sobi Sigmunda Freuda ob 100-letnici rojstva Jaquesa Lacana. Foto:…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":90754,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[27184,27107,124,27185,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-90753","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-fotografska-dela","9":"tag-irwin","10":"tag-ljubljana","11":"tag-mestni-muzej","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116573452901843388","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90753","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90753"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90753\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/90754"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90753"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90753"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90753"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}