{"id":90821,"date":"2026-05-14T15:38:07","date_gmt":"2026-05-14T15:38:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90821\/"},"modified":"2026-05-14T15:38:07","modified_gmt":"2026-05-14T15:38:07","slug":"gospodarstvo-je-zlomljeno-to-je-razlog","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/90821\/","title":{"rendered":"Gospodarstvo je zlomljeno. To je razlog."},"content":{"rendered":"

Velika Britanija je v politi\u010dni krizi \u2013 zaradi porazov na lokalnih volitvah se resno maje stol\u010dek laburisti\u010dnemu premierju Keiru Starmerju. A ti\u00a0politi\u010dno izjemno burni \u010dasi trajajo na Otoku \u017ee nekaj let, in sicer od referenduma o izstopu iz EU leta 2016 naprej. V tem \u010dasu se je na Downing Streetu 10 zvrstilo kar pet premierjev (\u0161tirje konservativni in eden laburisti\u010dni), a nih\u010de ni izpolnil pri\u010dakovanj volivcev.<\/p>\n

Globoke korenine britanske krize?<\/p>\n

A vzroki za to britansko politi\u010dno-gospodarsko krizo so po mnenju Dominika A. Leusderja z Londonske \u0161ole za ekonomske in politi\u010dne vede (LSE) globlji in segajo pred referendumsko leto\u00a02016. Kot v britanskem mediju UnHerd pi\u0161e Leusder, nekatere najbolj \u010drnoglede napovedi ka\u017eejo, da bi lahko vojna proti Iranu britanskemu gospodarstvu povzro\u010dila ve\u010d \u0161kode, kot jo je pandemija covida-19. Brezposelnost bi lahko dosegla 5,8 odstotka. Dr\u017eavi tudi grozi recesija.<\/p>\n

Britanske gospodarske te\u017eave so veliko starej\u0161e od iranske vojne. Po klju\u010dnih ekonomskih kazalnikih je Velika Britanija v primerjavi z drugimi primerljivimi dr\u017eavami mo\u010dno zaostala: realne pla\u010de v 15 letih po veliki finan\u010dni krizi leta 2008 niso zabele\u017eile nobene rasti, produktivnost pa je bila \u017ee ve\u010d kot desetletje nizka. Javne storitve, od javnega Nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS) do lokalne samouprave, so vidno obremenjene zaradi zapu\u0161\u010dine kroni\u010dnega premajhnega vlaganja, poudarja Leusder.<\/p>\n

Prevelik obseg finan\u010dnega sektorja v britanskem gospodarstvu?<\/p>\n

Leusder vzrok za krize i\u0161\u010de v zgoraj omenjeni financializaciji, torej v prevelikem pomenu in prevelikem obsegu rasti finan\u010dnega sektorja znotraj britanskega gospodarstva.<\/p>\n

\"Segajo<\/p>\n

Segajo korenine nezavidljivega britanskega gospodarskega stanja v \u010das vladavine konservativne premierke Margaret Thatcher, kot trdi britanski ekonomist Dominik A. Leusder?
\n Foto: Reuters <\/p>\n

Slaba uspe\u0161nost britanskega gospodarstva se ka\u017ee na podro\u010dju rasti produktivnosti in pla\u010d. Podatki Urada za nacionalno statistiko ka\u017eejo, da je Velika Britanija med marcem 2008 in junijem 2023 zabele\u017eila ni\u010delno rast realnih povpre\u010dnih tedenskih zaslu\u017ekov. Nasprotno pa je kumulativna rast realnih pla\u010d v Franciji in Nem\u010diji v istem obdobju zabele\u017eila deset odstotkov ali ve\u010d.<\/p>\n

Le \u0161e Italiji je \u0161lo slab\u0161e od Velike Britanije<\/p>\n

Ta osupljiva vrzel je deloma posledica podobnega slabega trenda rasti britanske produktivnosti, ki je bila slaba tako v zgodovinskem kot primerjalnem smislu. Med ve\u010djimi primerljivimi dr\u017eavami se je le Italija, ki jo pestijo globoke strukturne te\u017eave in lastne politi\u010dne pomanjkljivosti, pri teh merilih odrezala slab\u0161e.<\/p>\n

Kot poudarja Leusder, so glavni dejavnik dolgoro\u010dne rasti nalo\u017ebe, zlasti nalo\u017ebe v proizvodna sredstva ter raziskave in razvoj. To je znano kot investicije v osnovna sredstva in vklju\u010duje nalo\u017ebe podjetij, gospodinjstev in vlade.<\/p>\n

Poru\u0161ene povezave med dobi\u010dki in nalo\u017ebami v proizvodnjo?<\/p>\n

Gospodarska prihodnost dr\u017eave, predvsem njena pot rasti in vzdr\u017enost njenega dr\u017eavnega dolga, je odvisna od tega, ali bodo sedanje ravni nalo\u017eb zadostovale za spodbujanje rasti produktivnosti na dolgi rok. Nalo\u017ebene odlo\u010ditve pa so odvisne predvsem od pri\u010dakovanega dobi\u010dka.<\/p>\n

\"Po<\/p>\n

Po britanskem referendumu o izstopu iz EU je julija 2016 odstopil britanski premier David Cameron, ki je nasprotoval brexitu. Po Cameronu se je v desetih letih na \u010delu britanske vlade zvrstilo kar pet premierjev, med njimi je bil najbolj znan Boris Johnson. Najkraj\u0161i \u010das je bila na \u010delu vlade Liz Truss (desno ob Johnsonu), ki je vladala samo 50 dni. Pogubil jo je na\u010drt dav\u010dnih rezov, tj. zmanj\u0161evanja davkov, ki je pripeljal Veliko Britanijo v finan\u010dno negotovost.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Ta povezava med dobi\u010dkom in nalo\u017ebami \u2013 dopolnjena z javnimi nalo\u017ebami na klju\u010dnih podro\u010djih, kot so izobra\u017eevanje, raziskave in infrastruktura \u2013 tvori srce zdravega tr\u017enega gospodarstva. Toda v Veliki Britaniji se zdi, da se je bolj kot skoraj kjerkoli drugje poru\u0161ila.<\/p>\n

Manj\u0161anje zasebnih nalo\u017eb v industrijo<\/p>\n

Na Otoku so se zasebne nalo\u017ebe dramati\u010dno zmanj\u0161ale od za\u010detka leta 1989. Kot dele\u017e bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) so se zasebna investicija v osnovna sredstva in neto nalo\u017ebe (ki upo\u0161tevajo amortizacijo) zmanj\u0161ale\u00a0za 30 oziroma 76 odstotkov. To sta izjemni \u0161tevilki.<\/p>\n

O\u017eje poslovne nalo\u017ebe (ki izklju\u010dujejo nalo\u017ebe finan\u010dnih dru\u017eb, neprofitnih organizacij in nalo\u017ebe v stanovanja) so se kot dele\u017e BDP zmanj\u0161ale za 51 odstotkov od vrhunca sredi leta 2000.<\/p>\n

Dobi\u010dki so odtekali v finan\u010dni sektor<\/p>\n

Vendar je bilo denarja za nalo\u017ebe veliko, poudarja Leusder in se ob tem vpra\u0161a, kam so \u0161li ti prese\u017eki.\u00a0Kratek odgovor je, da so te prese\u017eke posrkale finance, ki so kapital in vire od produktivnih nalo\u017eb\u00a0preusmerile v kopi\u010denje finan\u010dnih sredstev, izpla\u010dila delni\u010darjem in \u0161pekulacije z nepremi\u010dninami.<\/p>\n

\"Britanska<\/p>\n

Britanska elita je v 80. letih preteklega stoletja, ko se je morala soo\u010diti s poimperialnim britanskim upadom, izvedla pretirano deindustrializacijo in obenem vse stavila na finance, kar je bila napa\u010dna odlo\u010ditev, trdi Leusder.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Za\u010delo se je leta 1980, ko je konservativna vlada Margaret Thatcher uvedla vrsto deregulacijskih reform.\u00a0Te so med drugim ustvarile velik prese\u017eek javnega zemlji\u0161\u010da, ki bi ga bilo mogo\u010de privatizirati in preoblikovati v finan\u010dna sredstva.<\/p>\n

Denar odhaja v stanovanjsko gradnjo, predrag\u00a0britanski funt \u0161kodi industriji<\/p>\n

Leta 1986 je sledila nova reforma, ki je \u017eelela ustaviti upadanje konkuren\u010dnosti londonskega Cityja v primerjavi z Wall Streetom. Ta reforma je stavila na poseben model rasti: tak, ki je dajal prednost finan\u010dnim storitvam pred tradicionalnimi mo\u010dmi dr\u017eave v proizvodnji, trdi Leusder.<\/p>\n

V desetletjih po letu 1986 so tako tujci \u0161e naprej vlagali v britanska finan\u010dna sredstva: predvsem v stanovanjsko gradnjo. Poleg tega je pritok kapitala v funtovska sredstva okrepil britansko valuto, zaradi \u010desar je izvoz blaga, denominiranega v funtih, postal nekonkuren\u010den.<\/p>\n

Stagnacija britanskega proizvodnega sektorja<\/p>\n

\u0160e bolj posledi\u010dno za realno gospodarstvo pa so reforme ustvarile vrsto spodbud, zaradi katerih je bilo posedovanje in trgovanje s finan\u010dnimi sredstvi dosledno bolj donosno kot vlaganje v proizvodne zmogljivosti.<\/p>\n

\"Leusder<\/p>\n

Leusder je prepri\u010dan, da je vloga Londonskega Cityja oziroma londonske borze kot globalnega finan\u010dnega sredi\u0161\u010da \u0161kodovala britanskemu gospodarstvu in tudi suverenosti.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

V financializiranem gospodarstvu bi lahko \u017ee samo posedovanje sredstev, kot so nepremi\u010dnine, delnice ali finan\u010dni instrumenti, ustvarilo ve\u010dje donose kot \u0161irjenje proizvodnih linij ali inovacije izdelkov. Posledica je bila stagnacija proizvodnega sektorja.<\/p>\n

Napa\u010dna razporeditev kapitala na Otoku?<\/p>\n

V letih pred krizo leta 2008 je imela financializacija britanskega gospodarstva neposreden in merljiv vpliv na razmerje med prese\u017eki podjetij in nalo\u017ebami. To pomeni: ko so podjetja ustvarila dobi\u010dek, je velik del tega dobi\u010dka \u0161el neposredno v finance. Dele\u017e prese\u017eka zasebnega sektorja, ki je pripadal finan\u010dnim dru\u017ebam, se je pove\u010dal s 7,7 odstotka leta 1986 na 16,9 odstotka leta 2007.<\/p>\n

Ta sprememba v sektorski sestavi gospodarstva je odra\u017eala ogromno napa\u010dno preusmeritev virov in napa\u010dno razporeditev kapitala. Ker so bile britanske delnice v tem obdobju spremenljive, so nepremi\u010dnine od sredine 90. let naprej postale prednostni razred sredstev.<\/p>\n

Nara\u0161\u010danje hipotekarnih posojil<\/p>\n

Finan\u010dni sektor sam je ta proces olaj\u0161al. Sestava ban\u010dnih posojil se je dramati\u010dno spremenila: dele\u017e hipotekarnih posojil v skupnih posojilih se je pove\u010dal s pribli\u017eno 30 na 65 odstotkov. Namesto v podporo gospodarstvu so se krediti ve\u010dinoma uporabljali za financiranje nakupa nepremi\u010dnin.<\/p>\n

\"Veliko<\/p>\n

Veliko finan\u010dnih sredstev je namesto za nalo\u017ebe v industrijskem sektorju \u0161lo za financiranje hipotekarnih kreditov, torej za nakup nepremi\u010dnin. Na fotografiji: novozgrajene stavbe.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Poleg tega so podjetja dobi\u010dke vse bolj uporabljala za odkup delnic, izpla\u010dilo dividend in kopi\u010denje denarja, s \u010dimer so iz produktivnega gospodarstva \u010drpala vrednost, namesto da bi jo vanj ponovno vlagala.<\/p>\n

Dobi\u010dek v dividende namesto v raziskave in\u00a0razvoj<\/p>\n

Obseg \u010drpanja vrednosti za delni\u010darje je izjemen: razmerja izpla\u010dil dividend (dele\u017e \u010distega dohodka, razdeljenega delni\u010darjem) so se od 70.\u00a0let prej\u0161njega stoletja z od\u00a030 do 40 odstotkov do leta 2000 pove\u010dala na od 60 do 70 odstotkov. To je bilo uni\u010dujo\u010de prav za tiste vrste dolgoro\u010dne porabe, od katere je odvisna prihodnja rast, tj. raziskave in razvoj.<\/p>\n

Osnovno slabost britanskega gospodarskega modela so prikrivali “u\u010dinki premo\u017eenja”: nara\u0161\u010dajo\u010de cene nepremi\u010dnin so gospodinjstva naredile bogatej\u0161a. Hkrati se je pove\u010dal dolg gospodinjstev za vzdr\u017eevanje porabe. Ta maska \u200b\u200brasti, ki jo je spodbujal kredit, je leta 2008 izginila.<\/p>\n

Britansko zaostajanje za Nem\u010dijo<\/p>\n

Po krizi so se velikost finan\u010dnega sektorja in donosi finan\u010dnih sredstev bolj ali manj ustalili. Vendar je bila \u0161koda \u017ee storjena in osnovne te\u017eave so ostale.<\/p>\n

\"Brexit<\/p>\n

Brexit je po mnenju Leusderja imel negativne vplive na okrevanje po svetovni finan\u010dni krizi. Po nekaterih ocenah brexit predstavlja pribli\u017eno tretjino celotnega primanjkljaja rasti, ki se je nabral od leta 2016, pri \u010demer nalo\u017ebeni del predstavlja najve\u010dji posamezni element. Realne pla\u010de so si opomogle \u0161ele med pandemijo, ko sta pomanjkanje delovne sile in fluktuacija zaposlovanja ponovno vzpostavila dolgoro\u010dni trend. Na fotografiji: privr\u017eenec britanskega izstopa iz EU leta 2020.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Posledica tega je, da Velika Britanija zaostaja v primerjavi s primerljivimi dr\u017eavami, kot je Nem\u010dija, kjer proizvodnja \u0161e vedno predstavlja nekaj manj kot 20 odstotkov ustvarjene gospodarske vrednosti. Vsako leto stagnacije izdatkov za raziskave in razvoj to vrzel pove\u010dajo in jo je te\u017eje zapreti. Kumulativna \u0161koda za prihodnji potencial dr\u017eave za inovacije je ogromna.<\/p>\n

Odprava statusa Londonskega Cityja kot globalnega finan\u010dnega sredi\u0161\u010da?<\/p>\n

Britansko financializirano gospodarstvo tudi napa\u010dno razporeja \u010dlove\u0161ki kapital: finan\u010dni delavci si prislu\u017eijo 60 odstotkov dobi\u010dkov najvi\u0161jega dohodkovnega razreda, medtem ko predstavljajo le pet odstotkov delovne sile, kar nadarjene posameznike odvra\u010da od in\u017eenirstva, raziskav, medicine, izobra\u017eevanja in javnih storitev.<\/p>\n

“V poneoliberalni dobi bi torej moral biti prvi korak k ‘popravljanju’ Britanije sprejetje dejstva, da je status Londonskega Cityja kot globalnega finan\u010dnega sredi\u0161\u010da, ki \u0161e zdale\u010d ni krona britanskega gospodarstva, ogromno \u0161kodoval proizvodni zmogljivosti dr\u017eave in navsezadnje njeni suverenosti,”\u00a0je \u0161e zapisal Leusder v UnHerdu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Velika Britanija je v politi\u010dni krizi \u2013 zaradi porazov na lokalnih volitvah se resno maje stol\u010dek laburisti\u010dnemu premierju…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":90822,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,27204,82,332,173,5453,27203,84,83,62,37,58,60,38,3998],"class_list":{"0":"post-90821","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-dominik-a-leusder","10":"tag-economic","11":"tag-financna-kriza","12":"tag-gospodarstvo","13":"tag-keir-starmer","14":"tag-margaret-thatcher","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-velika-britanija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116573680743445909","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=90821"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/90821\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/90822"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=90821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=90821"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=90821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}