{"id":91208,"date":"2026-05-14T22:48:33","date_gmt":"2026-05-14T22:48:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/91208\/"},"modified":"2026-05-14T22:48:33","modified_gmt":"2026-05-14T22:48:33","slug":"prav-ta-raznolikost-na-razstavi-pokaze-kako-sodoben-odprt-in-relevanten-medij-je-keramika-danes","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/91208\/","title":{"rendered":"Prav ta raznolikost na razstavi poka\u017ee, kako sodoben, odprt in relevanten medij je keramika danes"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Mednarodni trienale UNICUM danes odlo\u010dno vstopa v svojo \u0161esto izvedbo, ki se letos \u0161iri na nova prizori\u0161\u010da, predvsem pa z rekordnim odzivom umetnikov z vsega sveta na osrednjo razstavo potrjuje, da je postal prepoznavna mednarodna razstava za sodobno umetni\u0161ko keramiko.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Keramiko od nekdaj povezujemo predvsem z njeno materialno danostjo, ki ostaja pomembna prednost tega medija, obenem pa jo je prav vztrajna osredinjenost na ta vidik odtegovala ustrezni umestitvi med ostale medije sodobnega vizualnega ustvarjanja. UNICUM v resnici to presega \u017ee od samega za\u010detka, ko ga je s prvo izvedbo leta 2009 koncipirala kiparka in vizualna umetnica Dragica \u010cade\u017e Lapajne, ena osrednjih kiparskih imen slovenske umetnosti, vseeno pa se zdi, da pri leto\u0161nji, \u0161esti ediciji, nekateri sodobni vidiki umetni\u0161ke keramike posebej pridejo do izraza. Veliko del na osrednji razstavi je namre\u010d dru\u017ebenoanga\u017eirano zasnovanih in reflektirajo na\u0161o skupnost, na\u010din bivanja, prihodnost in spremembe, obenem pa ne be\u017eijo od materialnega akcenta kerami\u010dnega medija, ampak ga poudarijo kot njegovo prednost in izkoristijo mo\u017enosti njegovega izraza.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Mednarodni trienale UNICUM vsa ta leta prireja Narodni muzej Slovenije, letos pa prvi\u010d v partnerstvu s Centrom Rog. Odpirajo ga danes ob 18.00 v Narodnem muzeju Slovenije, ko bodo razglasili tudi leto\u0161nje nagrajence, sicer pa sta prizori\u0161\u010di trienala tudi Center Rog in enota muzeja na Metelkovi.<\/p>\n

Komisija, ki je pripravila izbor del za razstavo v Narodnem muzeju Slovenije, je izbirala med rekordnimi 406 projekti, ki jih je prijavilo 255 avtoric in avtorjev iz 47 dr\u017eav. Kuratorke Irene Biolchini iz Italije, Danijela Piva\u0161evi\u0107 iz Nem\u010dije in Alenka Gregori\u010d iz Slovenije so izbrale 90 umetnikov iz ve\u010d kot 30 dr\u017eav.<\/p>\n

Dokaz, da je umetni\u0161ka keramika danes trdno vpeta v tokove sodobne umetnosti<\/p>\n

“Dejstvo, da smo letos prejeli toliko prijav, potrjuje, da umetnice in umetniki trienale razumejo kot relevanten prostor za predstavitev svojih praks in za strokovni dialog z mednarodnim okoljem,” meni vodja projekta UNICUM dr. Zora \u017dbontar, sicer kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. To razume kot potrditev kontinuitete razstave, institucionalnega okrilja Narodnega muzeja Slovenije in hkrati kot znak, da je sodobna umetni\u0161ka keramika danes trdno vpeta v \u0161ir\u0161e mednarodne tokove sodobne umetnosti. Po njenem mnenju temu prispevajo kakovosten kuratorski izbor, sodelovanje priznanih strokovnjakov in povezovanje z mednarodnimi institucijami, prepri\u010dana pa je tudi, da lahko UNICUM primerjamo s sorodnimi mednarodnimi razstavami, kot so Premio Faenza, British Ceramics Biennial ali Biennale Internationale de Vallauris. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Izbrana dela so raznolika, nekatera osrednjo pozornost usmerjajo v sam material, raziskovanje likovnih problemov in eksperimentiranje v mediju, veliko \u0161tevilo pa jih nagovarja tudi dru\u017ebenopoliti\u010dna vpra\u0161anja. “Mislim, da je prav to eden zanimivej\u0161ih vidikov sodobne umetni\u0161ke keramike. Keramika nosi mo\u010dno zgodovinsko, obrtno in lokalno identiteto, hkrati pa je danes vklju\u010dena v aktualne umetni\u0161ke in tehnolo\u0161ke tokove. Prav ta napetost med dedi\u0161\u010dino in inovacijo je lahko njena velika prednost. Sodobni umetniki in umetnice ta medij uporabljajo izrazito konceptualno \u2013 keramika postaja nosilec vsebin, likovnega raziskovanja, osebnih izku\u0161enj, politi\u010dnih komentarjev in dru\u017ebene refleksije,” meni Zora \u017dbontar.<\/p>\n

Keramika je vklju\u010dena v sodobne umetni\u0161ke tokove<\/p>\n

Ob tem poudari, da je na razstavi vidno, da keramika ni omejena zgolj na estetiko ali funkcijo. “Nekateri avtorji raziskujejo tehnolo\u0161ke in formalne mo\u017enosti materiala, drugi pa ga uporabljajo kot sredstvo za razmislek o okoljskih krizah, identiteti, migracijah, dru\u017ebenih odnosih ali intimnih vidikih \u010dlovekovega bivanja. Prav ta raznolikost ka\u017ee, kako sodoben, odprt in relevanten medij je keramika danes. Keramika je vklju\u010dena v sodobne umetni\u0161ke tokove.” <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Medij, ki odpira aktualna vpra\u0161anja sodobnega sveta<\/p>\n

Osrednja tema 6. UNICUM-a je trajnost in spodbujanje uporabe okolju prijaznih materialov in tehnik, kar je keramiki navsezadnje zapisano v DNK-ju. V \u010dasu potro\u0161nje, prenasi\u010denosti in posledi\u010dne okoljske krize ponuja keramika dobrodo\u0161el odgovor za vrnitev k prvobitnemu, organskemu in okolju prijaznemu. “Keramika je medij, ki ima zelo neposredno povezavo z naravnimi materiali, zemljo in procesi transformacije, zato se vpra\u0161anja trajnosti vanj skoraj organsko vpisujejo. Pri leto\u0161nji temi nas je zanimalo predvsem, kako umetniki in umetnice danes razmi\u0161ljajo o odgovorni uporabi materialov, tehnolo\u0161kih postopkih ter o odnosu med \u010dlovekom, naravo in produkcijo,” razmi\u0161lja vodja projekta. Obenem pa je organizatorje, kot pove, zanimal tudi \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni vidik, kako lahko umetnost keramike odpira vpra\u0161anja o prihodnosti, skupnosti, na\u010dinih bivanja in spremembah, ki jih do\u017eivljamo kot dru\u017eba. “Veliko del na razstavi zato ne govori le o materialu samem, ampak skozi keramiko odpira zelo aktualna vpra\u0161anja sodobnega sveta: kdo nosi posledice napredka, kdo ima dostop do virov in ali je mogo\u010de ustvarjati druga\u010dne, bolj solidarne oblike sobivanja in ustvarjanja.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Veliko projektov, ki se predstavljajo v sklopu trienala, je nastalo z mednarodnim sodelovanjem, ki je po mnenju Zore \u017dbontar izredno pomembno, saj ustvarja prostor za izmenjavo znanja, izku\u0161enj in razli\u010dnih umetni\u0161kih pristopov. “Keramika je podro\u010dje, ki se danes zelo hitro razvija, tako na tehnolo\u0161ki kot konceptualni ravni, in prav stik z mednarodnim okoljem omogo\u010da, da tudi doma\u010di prostor ostaja \u017eiv, odprt in v dialogu s sodobnimi praksami,” pojasni.<\/p>\n

Pomembno vlogo imajo pri tem tudi sodelovanja z univerzami in izobra\u017eevalnimi institucijami. Mednarodna \u0161tudentska razstava, ki poteka v okviru UNICUM-a (na ogled v Narodnem muzeju Slovenije \u2013 Metelkova), mladim avtorjem omogo\u010da neposreden stik z razli\u010dnimi produkcijskimi modeli, pedago\u0161kimi pristopi in umetni\u0161kimi konteksti, kar je klju\u010dno za razvoj podro\u010dja v prihodnosti. Letos so na ogled dela \u0161tudentov keramike iz Tur\u010dije s Fakultete za likovno umetnost v G\u00f6lk\u00f6yju v provinci Bolu, iz Nem\u010dije z Umetni\u0161ke univerze v Berlinu ter iz Slovenije z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Pedago\u0161ke fakultete v Ljubljani in Pedago\u0161ke fakultete v Mariboru, ki je nastala pod kuratorskim vodstvom docentke Danijele Piva\u0161evi\u0107. Ta pa se obenem predstavlja tudi lo\u010deno s svojim avtorskim projektom Kro\u017eenje snovi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Na ogled je izbor sodobne umetni\u0161ke keramike Hrva\u0161kega zdru\u017eenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti \u2013 ULUPUH na razstavi Fragmenti narave v Narodnem muzeju Slovenije \u2013 Metelkova.<\/p>\n

Poseben del razstave predstavlja poljski fokus z naslovom Oblike pomena: sodobna poljska keramika (Forms of Meaning: Contemporary Polish Ceramics), ki z izborom 13 sodobnih avtoric in avtorjev na podro\u010dju sodobne keramike iz Poljske predstavlja aktualne prakse na poljskem oblikovalskem in kerami\u010dnem prizori\u0161\u010du. Koncept, izbor za razstavo in obrazstavni program je kurirala Mika Drozdowska, sicer kuratorica galerije SIC, specializirane za steklo in keramiko, ki deluje pod okriljem galerije BWA Wroc\u0142aw \u2013 Galleries of Contemporary Art. Septembra pa na Muzejsko prihaja tudi razstava sodobne umetni\u0161ke keramike iz Italije.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

“Ena najve\u010djih vrednosti UNICUM-a je prav v tem, da vzpostavlja mre\u017eo povezav med slovenskim in mednarodnim prostorom ter ustvarja pogoje za dolgoro\u010dni razvoj sodobne umetni\u0161ke keramike tudi v Sloveniji,” poudari \u017dbontar.<\/p>\n

Tudi medij sodobnega oblikovanja<\/p>\n

Prvi\u010d torej sodelujejo tudi s Centrom Rog, kjer sta na ogled dve razstavi, ki odpirata pogled na keramiko kot pomemben medij sodobnega oblikovanja predmetov za vsakdanjo uporabo.<\/p>\n

V Centru Rog je na ogled razstava z naslovom Brezmejna uporaba, gre pa za izbor del, ki jih je opravila mednarodna tri\u010dlanska strokovna \u017eirija v sestavi Ann Van Hoey (Belgija), Susanne Joker Johnsen (Danska) in Rok Oblak (Slovenija). Med 140 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 34 dr\u017eav, ki so skupaj oddali 218 projektov, je \u017eirija za razstavo izbrala 60 del 53 avtorjev iz 20 dr\u017eav. Kot ob tem pravi Anja Radovi\u0107, vodja projekta UNICUM iz Centra Rog, razstava Brezmejna uporaba in obrazstavni program izpostavljata projekte, ki se ukvarjajo z odgovorno rabo materialov, produkcijskimi postopki z vklju\u010devanjem novih tehnologij, alternativnimi na\u010dini \u017eganja, eksperimentalnim razvojem glazur in dekoracije ter strategijami za zmanj\u0161evanje ali ponovno uporabo kerami\u010dnih odpadkov. Ti pristopi pa odra\u017eajo tudi \u0161ir\u0161e institucionalne cilje, povezane z okoljsko odgovornostjo, kro\u017enim oblikovanjem in trajnostno produkcijo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Ideja za trienale se je rodila pred dvajsetimi leti, in sicer na ekskurziji Drus\u030ctva keramikov in lonc\u030carjev na bienale keramike v Vallaurisu na Azurni, kjer sta kiparka Dragica \u010cade\u017e Lapajne in Mateja Kos, danes direktorica Narodnega muzeja Slovenije, razmi\u0161ljali, kaj bi lahko naredili za utrditev in promocijo sodobnega umetnis\u030ckega ustvarjanja v keramiki. To je bila prva zamisel, dve leti pozneje, leta 2009 je UNICUM do\u017eivel prvo izvedbi v Narodnem muzeju Slovenije, takrat s\u030ce pod okriljem Zveze drus\u030ctev slovenskih likovnih umetnikov. Navdihnili so jih za\u010detki sodobne keramike v ju\u017eni Franciji, kjer so se zbirali znani umetniki, kot so Picasso, Mir\u00f3 in Chagall, zanimivo vsi trije primarno slikarji in ne kiparji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Lucija Rosc<\/p>\n

Sicer pa je bil Dragici \u010cade\u017e Lapajne navdih za nastanek Unicuma Mednarodni muzej keramike MIC v Faenzi, ena najuglednej\u0161ih ustanov na podro\u010dju sodobne keramike, in njegov ustanovitelj Gaetano Ballardini. “Ballardini se je globoko zavedal, da je umetnost krona \u010dlovekovega ustvarjanja. V svoj program je vklju\u010deval vodilne umetnike tistega \u010dasa: obdajali so ga keramiki, umetniki in strokovnjaki, odprti za novosti in eksperiment. Pozorno je spremljal avantgardna gibanja slikarjev in kiparjev, kar je pomembno vplivalo tudi na razvoj keramike, ki je v tem obdobju do\u017eivljala velik razcvet,” ob \u0161esti izvedbi zapi\u0161e kiparka in pobudnica.<\/p>\n

Tudi o tem, kako lahko keramika ponudi druga\u010den pogled na sodobni svet<\/p>\n

\u010ce so bile na za\u010detku zgodbe trienala vse sile usmerjene v cilj, da se kerami\u010dni umetnosti zagotovil status enakovredne sodobne umetni\u0161ke zvrsti, je po skoraj dvajset letih, ko je UNICUM zares pomembno prispeval k razvoju umetni\u0161ke keramike v polju sodobne umetnosti, dogodek pred novimi vpra\u0161anji in izzivi. Po besedah Zore \u017dbontar je eden klju\u010dnik, kako \u0161e naprej razvijati prostor za raziskovanje, eksperiment in mednarodni dialog. Pomembno vpra\u0161anje je tudi, kako keramiko pribli\u017eati novim ob\u010dinstvom ter jo ume\u0161\u010dati v \u0161ir\u0161e razprave o sodobni umetnosti in dru\u017ebi. Prav tako je treba razmi\u0161ljati, kako lahko prav keramika zaradi svoje specifi\u010dne materialnosti, zgodovinske kontinuitete ter neposrednega odnosa do prostora, telesa in narave ponudi druga\u010den pogled na sodobni svet. Pozabiti pa ne gre niti na vpra\u0161anje, kako ohranjati ravnovesje med tradicijo in sodobnimi pristopi, pravi. Pomemben izziv za prihodnost je tudi podpora mlaj\u0161im generacijam umetnic in umetnikov ter ustvarjanje institucionalnih pogojev za produkcijo, raziskovanje in mednarodno mobilnost, \u0161e meni. In prepri\u010dana je, da lahko razstavni projekt UNICUM dolgoro\u010dno vpliva na razvoj podro\u010dja, na izobra\u017eevanje in na \u0161ir\u0161e razumevanje umetni\u0161ke keramike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tIntervju z Alenko Gregori\u010d<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tKratek intervju z Alenko Gregori\u010d, sokuratorico razstave v Narodnem muzeju Ljubljana, sicer pa tudi umetni\u0161ko vodjo Cukrarne:<\/p>\n

\u017dirija oz. kuratorice osrednje razstave ste izbirale med 406 deli, kar daje dovolj \u0161irok vpogled v aktualno produkcijo na podro\u010dju umetni\u0161ke keramike. Kako bi jo opisali? Kak\u0161ne trende prepoznavate? <\/p>\n

Presene\u010dena sem bila nad \u0161tevilom prijavljenih del. Glede na moje dosedanje izku\u0161nje gre za res dober odziv in spodbudno dejstvo, da je keramika \u0161e kako prisotna ter da ima UNICUM pomembno vlogo v mednarodnem umetni\u0161kem prostoru. Dela, ki so prispela na odprti poziv, govorijo v prid dejstvu, da je aktualna produkcija umetni\u0161ke keramike izjemno heterogena. Umetniki keramike ne uporabljajo ve\u010d zgolj kot materiala za oblikovanje objektov, temve\u010d kot nosilca razli\u010dnih stali\u0161\u010d, osebnih izku\u0161enj in dru\u017ebenih komentarjev, od vpra\u0161anj ekologije, migracij in identitete do ob\u010dutka negotovosti sodobnega \u010dasa. Obenem je zanimivo, da se \u0161tevilni avtorji ne odpovedujejo materialni specifi\u010dnosti keramike, ampak jo vklju\u010dujejo v samo vsebino dela. Krhkost, lomljivost, proces transformacije ali odnos med trajnostjo in razpadom pogosto postanejo del konceptualnega jezika dela. Zdi se mi, da sodobna kerami\u010dna produkcija vse bolj samozavestno vstopa v \u0161ir\u0161i prostor sodobne umetnosti, pri \u010demer se odmika od potrebe po legitimaciji skozi obrtno virtuoznost in vse bolj poudarja vsebinski, konceptualni in raziskovalni potencial medija. <\/p>\n

Tudi zunaj trienala imate kot umetni\u0161ka vodja Cukrarne \u0161irok pregled nad sve\u017eo produkcijo sodobne vizualne umetnosti \u2013 kak\u0161no mesto bi rekli, da zavzema v tem polju danes kerami\u010dna umetnost, je veliko prisotna ali je poseganje po tem mediju prej redkost? <\/p>\n

Keramika je v zadnjih letih vsekakor bolj prisotna kot pred desetletjem ali dvema, vendar \u0161e vedno nima povsem enakovrednega polo\u017eaja kot nekateri drugi mediji sodobne umetnosti. Po eni strani opa\u017eamo izrazit mednarodni porast zanimanja zanjo, tako v galerijskem sistemu kot na bienalih \u2013 prav na zadnjem bene\u0161kem bienalu najdemo izrazito veliko del iz keramike \u2013 ter na velikih institucionalnih razstavah, po drugi strani pa je njeno razumevanje in vrednotenje \u0161e vedno pogosto vezano na predstavo keramike kot podro\u010dja, ki je bli\u017eje obrtni ali uporabni produkciji kot sodobni umetnosti. Zanimivo je, da veliko umetnikov danes posega po keramiki prav zato, ker nosi dolo\u010deno zgodovinsko in simbolno te\u017eo. Gre za medij, ki je povezan z zemljo, procesom, \u010dasom in krhkostjo, hkrati pa ima mo\u010dno kulturno in civilizacijsko zgodovino. V sodobni umetnosti je zato keramika pogosto prisotna ravno tam, kjer umetnike zanima odnos med materialnostjo in konceptom, med intimnim in ob\u010dim ali med arhai\u010dnim in sodobnim. Prepoznati je mogo\u010de tudi izrazito interdisciplinarnost, saj se povezuje z videom, zvokom, performansom ali prostorskimi postavitvami, zato jo danes te\u017eko razumemo kot izolirano podro\u010dje znotraj umetnosti. Kljub temu pa je \u0161e vedno manj prisotna kot na primer video, fotografija ali instalacija, predvsem zato, ker se pri keramiki \u0161e vedno pogosto najprej govori o mediju samem in \u0161ele nato o vsebini dela. Ravno zato so manifestacije, kot je UNICUM, pomembne tudi zato, ker keramiko izpostavlja kot polnopravno sodobno umetni\u0161ko prakso. <\/p>\n

V veliko razstavljenih delih se odra\u017ea dru\u017ebenokriti\u010dni odziv. Glede na to, da v katalogu zapi\u0161ete, da se kerami\u010dna umetnost \u0161e vedno vrednoti predvsem skozi materialni, manj vsebinski vidik, ali ste pri izboru sledile tudi temu, da izpostavite \u010dim ve\u010d del, kjer ni v ospredju samo vpra\u0161anje medija oz. materiala, ampak predvsem vsebina, ali pa se je to pri izboru spontano in samo od sebe izkristaliziralo? <\/p>\n

Vedno, ko si spoprijet z veliko koli\u010dino prijavljenih del, je treba ujeti ritem, ki bo od prvega do zadnjega prijavljenega dela ohranjal enake standarde branja, interpretacije in vrednotenja. Zato sprva pregledam vsa dela brez to\u010dkovanja, brez postavljanja internih kriterijev in meril. \u0160ele v naslednjem koraku, po vpogledu v celotno produkcijo, za\u010dnem ocenjevanje posameznih del. Pri izboru nisem izhajala zgolj iz tehni\u010dne dovr\u0161enosti ali vpra\u0161anja obvladovanja materiala, ampak predvsem iz tega, kako delo deluje kot umetni\u0161ka izjava ter kako artikulira in reflektira sodobnost. Ob tem pa je res, da se je skozi sam proces izbora zelo jasno pokazalo, da veliko avtorjev danes keramiko uporablja predvsem kot medij za artikulacijo vsebine in ne ve\u010d kot demonstracije tehni\u010dne dovr\u0161enosti. Medij je \u0161e vedno pomemben, vendar ni ve\u010d cilj sam po sebi, ampak postaja nosilec pomena. <\/p>\n

Umetnost se je \u017ee davno osvobodila vrednotenja na podlagi zahtevnosti obdelave samega materiala. Zakaj menite, da se keramika tega materialnega vidika \u0161e vedno ne more povsem otresti in koliko dogodki, kakr\u0161en je UNICUM, uspevajo premikati tak\u0161ne percepcije? <\/p>\n

Keramika nosi zelo specifi\u010dno zgodovinsko breme. Dolgo je bila razumljena predvsem skozi obrt, uporabnost in tehnolo\u0161ko znanje, zato je njena recepcija \u0161e danes mo\u010dno vezana na vpra\u0161anje materiala in tehni\u010dne izvedbe. \u010ceprav je sodobna umetnost skozi avantgardna in neoavantgardna gibanja 20. stoletja radikalno raz\u0161irila razumevanje umetni\u0161kega dela ter premaknila poudarek od virtuoznosti k ideji, konceptu in kontekstu, se zdi, da keramika v kolektivni zavesti \u0161e vedno ni povsem prestopila tega praga. Ravno zato so manifestacije, kot je UNICUM, izjemno pomembne, saj materialnost keramike postavljajo v \u0161ir\u0161i kontekst sodobne umetnosti. Pomembno je, da keramika ni predstavljena zgolj kot podro\u010dje tehnolo\u0161ke odli\u010dnosti, ampak kot prostor kriti\u010dne misli, konceptualnih raziskav in sodobnih umetni\u0161kih pozicij. UNICUM po eni strani ohranja jasno medijsko identiteto, po drugi pa keramiko odpira \u0161ir\u0161im dru\u017ebenim in umetni\u0161kim vpra\u0161anjem.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Lucija Rosc Mednarodni trienale UNICUM danes odlo\u010dno vstopa v svojo \u0161esto izvedbo, ki se letos \u0161iri na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":91209,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[14181,27283,9536,59,61,62,37,58,60,38,27282],"class_list":["post-91208","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-center-rog","tag-keramika","tag-narodni-muzej-slovenije","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-unicum"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116575371403132624","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91208","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91208"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91208\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/91209"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91208"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=91208"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=91208"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}