![\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/O-Tabela-800.webp.webp\")
<\/p>\nFebruarja 2022 se je Evropa zbudila v novo varnostno realnost. Ruska invazija na Ukrajino je razbila iluzijo, da je klasi\u010dna vojna na evropskih tleh stvar preteklosti. Vojskovanje so za\u010deli oblikovati droni, umetna inteligenca, satelitski nadzor in kibernetski napadi, ki jih pogosto sponzorirajo dr\u017eave. Za\u010dele so se spreminjati prioritete Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike do zavezni\u0161tva NATO, kar je evropske \u010dlanice \u2013 tudi Slovenijo \u2013 postavilo pred dejstvo: ve\u010d odgovornosti in ve\u010d denarja za lastno obrambo.<\/p>\n
V tak\u0161nih razmerah je junija 2022 oblast prevzela vlada Roberta Goloba. Mandat je za\u010dela v \u010dasu, ko se je varnostno okolje dobesedno spreminjalo iz tedna v teden. Zadnje leto pa so se pritiski \u0161e stopnjevali \u2013 tako zaradi negotovosti glede prihodnje ameri\u0161ke politike do Nata kot zaradi vse glasnej\u0161ih pozivov zaveznikov, naj Slovenija kon\u010dno dose\u017ee in prese\u017ee obrambni prag dveh odstotkov BDP.<\/p>\n
Golobova vlada je zato na podro\u010dju obrambe postala ena najaktivnej\u0161ih v zgodovini samostojne Slovenije \u2013 vsaj po \u0161tevilu sprejetih dokumentov, porabljenem denarju ter tudi anga\u017emaju vodilnih politikov na tem podro\u010dju. Celo koalicijska stranka Levica, ki se sicer na\u010deloma zavzema za izhod Slovenije iz Nata, je podpirala ali pa vsaj mol\u010dala ob vse ve\u010djem tro\u0161enju dr\u017eavnega denarja za obrambo.<\/p>\n
<\/p>\n
Toda ali pove\u010dane ambicije na papirju pomenijo tudi ve\u010djo dejansko bojno pripravljenost Slovenske vojske? In ali je Slovenija danes, \u0161tiri leta po za\u010detku vojne v Ukrajini, res bolj varna kot ob za\u010detku mandata?<\/p>\n
V iskanju odgovora na to vpra\u0161anje smo poizkusili\u00a0ugotoviti, v kak\u0161nem stanju je danes Slovenska vojska \u2013 \u0161e posebej ob dejstvu, da je Slovenija v letih od 2022 in do\u00a02025\u00a0za obrambo namenila okoli \u0161tiri milijarde evrov javnih sredstev.<\/p>\n
Dual use: re\u0161itev ali ra\u010dunovodska akrobacija?<\/p>\n
Projekti in zmogljivosti dvojne rabe naj bi hkrati slu\u017eili obrambi in civilnim potrebam. Vlada je v strate\u0161kih dokumentih ve\u010dkrat poudarila, da \u017eeli obrambne investicije povezati z razvojem infrastrukture, tehnologij in industrije, ki koristijo tudi \u0161ir\u0161i dru\u017ebi \u2013 od kibernetske varnosti in satelitskih sistemov do logisti\u010dne infrastrukture in energetske odpornosti.<\/p>\n
Na prvi pogled gre za sodoben pristop, ki sledi trendom v EU. Evropska komisija \u017ee ve\u010d let spodbuja vlaganja v tehnologije dvojne rabe, predvsem na podro\u010dju umetne inteligence, dronov, komunikacij in za\u0161\u010dite kriti\u010dne infrastrukture. Tudi Nato vse bolj poudarja odpornost (resilience) kot del obrambne pripravljenosti.<\/p>\n
![\"Slovenija,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/O-ARH20240920_AI2_6728-800.webp.webp\")
<\/p>\n
Bolni\u0161nica dr. Petra Dr\u017eaja v Ljubljani naj bi se raz\u0161irila z novim, severnim prizidkom. V njem bo vzpostavljen Nacionalni center za izredne razmere, namenjen zagotavljanju zdravstvene oskrbe za potrebe vojske, ob tem pa naj bi bil center dostopen tudi v okviru javnega zdravstvenega sistema. Raz\u0161iritev bo prinesla najmanj 160 dodatnih bolni\u0161kih postelj, skupna ocenjena vrednost projekta pa zna\u0161a 87 milijonov evrov.
Foto:\u017diga \u017divulovi\u0107 jr.\/BOBO<\/p>\n
Te\u017eava pa nastane pri vpra\u0161anju \u2013 kaj se dejansko \u0161teje v obrambne izdatke?<\/p>\n
Vlada Roberta Goloba trdi, da je Slovenija lani presegla dva odstotka BDP za obrambo. Po njihovem pojasnilu naj bi k temu pomembno prispevali tudi projekti dvojne rabe. Vendar neuradne informacije iz zavezni\u0161tva ka\u017eejo druga\u010dno sliko.<\/p>\n
Kot smo razkrili 9. februarja, naj bi tik pred rednim obiskom Natove ekspertne skupine v okviru \u00bbNATO Defence Planning Process\u00ab v Slovenijo prispela depe\u0161a, v kateri naj bi slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedej\u010di\u010d prenesel opozorila zavezni\u0161tva, da Slovenija ni dosegla obljubljenih dveh odstotkov BDP, hkrati pa naj bi bila bojna pripravljenost nizka in da prihaja do erozije bojne mo\u010di. MORS obstoja depe\u0161e ni zanikal, a dokumenta ni \u017eelel razkriti (in ga \u0161e vedno ne \u017eeli razkriti), ker nosi oznako tajno.<\/p>\n
\u010ce dr\u017ei, da Slovenija do cilja dveh odstotkov BDP\u00a0prihaja predvsem z vklju\u010devanjem projektov dvojne rabe, se postavlja klju\u010dno vpra\u0161anje: ali gre za resni\u010dno krepitev voja\u0161kih zmogljivosti ali za \u0161ir\u0161o interpretacijo Natove metodologije?<\/p>\n
Natova pravila sicer dopu\u0161\u010dajo, da se v obrambne izdatke v\u0161tevajo dolo\u010deni projekti, ki pove\u010dujejo odpornost dr\u017eave \u2013 vendar le, \u010de so neposredno povezani z obrambnimi zmogljivostmi. Meja med legitimno dvojno rabo in statisti\u010dnim napihovanjem \u0161tevilk pa je tanka.<\/p>\n
Slovenijo so pri Natu sicer pohvalili zaradi nakupa protiletalskega sistema IRIS-T SLM. Toda ravno na podro\u010dju klju\u010dnih bojnih zmogljivosti (8×8, bataljonska skupina, kadrovska popolnjenost) ostajajo odprta vpra\u0161anja.<\/p>\n
Med najve\u010dji projekti dvojne uporabe so bile investicije v infrastrukturo (letali\u0161\u010de Cerklje), kibernetsko varnost (33 milijonov evrov), nadgradnje voja\u0161nic (Cerklje, Postojna, Ljubljana) ter voja\u0161ka bolni\u0161nica Petra Dr\u017eaja (87 milijonov evrov).<\/p>\n
![\"Slovenija,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/O-VOJ20250725_ZI_5589-1-800.webp.webp\")
<\/p>\n
Najve\u010dja obrambna investicija, okoli katere se kot ma\u010dka okoli vrele ka\u0161e vrti Slovenija, je projekt bojnih vozil 8×8. Po izstopu iz programa Boxer leta 2022 Slovenija \u0161e vedno ni podpisala pogodbe z drugim dobaviteljem. MORS nakup osemkolesnikov ozna\u010duje kot projekt \u201cv teku\u201d.
Foto:Borut \u017divulovi\u0107\/F.A.Bobo<\/p>\n
Edini svetel projekt \u0161e ne operativen\u00a0<\/p>\n
V obdobju 2022\u20132026 je Slovenija za obrambo namenila ve\u010d okoli \u0161tiri milijarde evrov javnih sredstev. Vlada Roberta Goloba se rada pohvali, da gre za zgodovinsko modernizacijo Slovenske vojske. A ko pogledamo najve\u010dje projekte (brez \u017ee omenjenih primerov dvojne rabe), se poka\u017ee precej bolj zapletena, morda pa tudi manj triumfalna slika.<\/p>\n
Najve\u010dja investicija tega mandata je\u00a0pristop k nakupu protiletalskega sistema IRIS-T v sodelovanju z Nem\u010dijo. Ocenjena vrednost prve baterije zna\u0161a pribli\u017eno 200\u2013250 milijonov evrov.<\/p>\n
Gre za strate\u0161ki projekt, ki ga hvali tudi NATO. Sistem neposredno krepi bojno mo\u010d \u2013 to ni \u201cdual use\u201d investicija, temve\u010d klasi\u010dna voja\u0161ka zmogljivost.<\/p>\n
Potrebno pa je\u00a0opozoriti: sistem \u0161e ni operativen. Gre za ve\u010dletni projekt integracije in usposabljanja, katerega polna zmogljivost bo dose\u017eena \u0161ele v prihodnjih letih.<\/p>\n
Helikopterji AW139M: investicija na papirju<\/p>\n
Druga velika investicija je nakup \u0161estih helikopterjev AW139M (190\u2013200 milijonov evrov). MORS ta projekt navaja kot dokaz modernizacije, \u010deprav helikopterji verjetno bolj spadajo v dvojno rabo kot pa na podro\u010dje bojne pripravljenosti.<\/p>\n
Te\u017eava? Dobava je predvidena \u0161ele v letih 2027\u20132028 \u2013 torej po koncu mandata te vlade. V obdobju 2022\u20132026 ni bil dobavljen niti en nov helikopter, \u010deprav se sredstva \u017ee knji\u017eijo kot investicija.<\/p>\n
Operativnost obstoje\u010de flote torej\u00a0ostaja omejena. Zadnje javno dostopno Poro\u010dilo o pripravljenosti SV (2020) je opozarjalo na starost flote Cougar in Bell-412 ter vzdr\u017eevalne izzive. MORS sicer poudarja rast intervencij HNMP, a ve\u010d intervencij pomeni ve\u010djo obremenitev stare opreme \u2013 ne nujno ve\u010dje zmogljivosti.<\/p>\n
Spartan: projekt prej\u0161nje vlade<\/p>\n
Obe transportni\u00a0letali\u00a0Spartan C-27J (129 milijonov evrov) sta za\u010deli\u00a0operativno delovati v tem mandatu, vendar je bila pogodba podpisana \u017ee leta 2021.<\/p>\n
To je pomembna zmogljivost za strate\u0161ki transport, a politi\u010dno pripisovanje projekta aktualni vladi je vsaj delno zavajajo\u010de.<\/p>\n
8×8: najve\u010dja praznina<\/p>\n
Najve\u010dja obrambna investicija okoli katere se kot ma\u010dka okoli vrele ka\u0161e vrti Slovenija, je projekt bojnih vozil 8×8. Po izstopu iz programa Boxer leta 2022 Slovenija \u0161e vedno ni podpisala pogodbe z drugim dobaviteljem. MORS nakup osemkolesnikov ozna\u010duje kot projekt \u201cv teku\u201d.<\/p>\n
To pomeni, da Slovenija \u0161e vedno nima srednje bataljonske bojne skupine\u00a0v polni opremi. Gre za\u00a0zavezo, ki jo je Slovenija dala Natu \u017ee pred ve\u010d kot desetletjem.<\/p>\n
Natovi dokumenti iz ciklov NATO Defence Planning Process \u017ee ve\u010d let opozarjajo na zamude pri vzpostavitvi te zmogljivosti. Slovenija je v tem segmentu med dr\u017eavami z dolgotrajnimi odstopanji od ciljev.<\/p>\n
![\"Slovenija,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/O-VOJ20241217_IK_1924-800.webp.webp\")
<\/p>\n
Slovenska vojska je decembra 2023 in 2024 prejela dve novi takti\u010dni transportni letali\u00a0C-27J Spartan, ki bistveno pove\u010dujeta samostojnost pri prevozu vojakov, tovora, medicinskih evakuacijah in ga\u0161enju po\u017earov. Moderna ve\u010dnamenska letala, ki jih proizvaja italijanski\u00a0Leonardo, delujejo v najzahtevnej\u0161ih razmerah.
Foto: F.A.BOBO<\/p>\n
Kadri: Koliko vojakov ima Slovenija?<\/p>\n
Tako kot v gospodarstvu se tudi v vojski soo\u010dajo s pomanjkanjem kadrov. V nasprotju z gospodarstvom\u00a0pa vojakov v Sloveniji ne primanjkuje le zadnja leta, temve\u010d \u017ee desetletja.<\/p>\n
Iz ministrstva\u00a0za obrambo so sporo\u010dili, da je Slovenska vojska februarja 2026 imela 6.169 pripadnikov stalne sestave in 1.366 pripadnikov pogodbene rezerve. Trenutno je v voja\u0161ko slu\u017ebo vpoklicanih 231 pogodbenih rezervistov, tako da je aktivnih pripadnikov Slovenske vojske skupaj 6400.<\/p>\n
Res je, da je bilo leta 2025 v stalno sestavo zaposlenih novih 379 novih pripadnikov, kar je najve\u010d doslej. Toda isto\u010dasno je vojsko zapustilo 217 ljudi.\u00a0<\/p>\n
Nove zaposlitve v Slovenski vojski<\/p>\n
\u010castniki<\/p>\n
Pod\u010dastniki<\/p>\n
Vojaki<\/p>\n
Vi\u0161ji voja\u0161ki uslu\u017ebenci<\/p>\n
Ni\u017eji voja\u0161ki uslu\u017ebenci<\/p>\n
Civilne osebe<\/p>\n
Skupaj<\/p>\n
2022<\/p>\n
15<\/p>\n
4<\/p>\n
123<\/p>\n
12<\/p>\n
13<\/p>\n
19<\/p>\n
186<\/p>\n
2023<\/p>\n
21<\/p>\n
2<\/p>\n
225<\/p>\n
19<\/p>\n
30<\/p>\n
37<\/p>\n
324<\/p>\n
2024<\/p>\n
35<\/p>\n
2<\/p>\n
194<\/p>\n
29<\/p>\n
39<\/p>\n
46<\/p>\n
345<\/p>\n
2025<\/p>\n
28<\/p>\n
5<\/p>\n
236<\/p>\n
35<\/p>\n
20<\/p>\n
55<\/p>\n
379<\/p>\n
2026 (do 24. 2.)\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
3<\/p>\n
43<\/p>\n
6<\/p>\n
2<\/p>\n
7<\/p>\n
61<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
Velik del \u201crekordne\u201d rasti izvira iz pogodbene rezervne sestave, ki se je pove\u010dala na 1.316 pripadnikov. Toda rezervna sestava ni stalna operativna sila. Rezervisti imajo druge slu\u017ebe, njihova razpolo\u017eljivost in usposobljenost pa sta omejeni. Pove\u010danje rezervistov tako ne pomeni avtomatskega dviga bojne mo\u010di.<\/p>\n
Podobno velja za \u0161tipendijski program. \u0160tevilka 776 aktivnih \u0161tipendistov zveni impresivno, vendar ti kadri \u0161ele prihajajo \u2013 in ni nobenega zagotovila, da bodo po kon\u010danem izobra\u017eevanju tudi dejansko ostali v sistemu.\u00a0<\/p>\n
MORS poudarja tudi uspeh prostovoljnega slu\u017eenja voja\u0161kega roka. Lani ga je opravilo 203 mladih, od katerih naj bi se jih kar nekaj po trditvah MORS vklju\u010dilo v stalno ali rezervno sestavo. Toda ob ve\u010d kot 6000 pripadnikih stalne sestave ta \u0161tevilka ne pomeni strukturnega preloma, temve\u010d bolj ali manj le\u00a0bla\u017eenje odhodov in upokojitev.<\/p>\n
![\"Slovenija,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/O-DOG20150515_MG_9196-800.webp.webp\")
<\/p>\n
MORS poudarja tudi uspeh prostovoljnega slu\u017eenja voja\u0161kega roka. Lani ga je opravilo 203 mladih.\u00a0
Foto: Srdjan Zivulovic\/BOBO<\/p>\n
MORS trdi, da s trenutnim sistemom popolnjevanja \u201cdosega ali celo presega na\u010drtovane cilje\u201d in da ne razmi\u0161lja o spremembi profesionalnega modela.\u00a0Torej o ponovni aktivaciji naborni\u0161tva. So pa na Domovini pred tedni razkrili, da so na MORS januarja letos pripravili interni akt, ki je osnova za ponovno uvedbo\u00a0obveznega\u00a0voja\u0161kega\u00a0slu\u017eenja\u00a0oziroma naborni\u0161tva. Akt ni v veljavi.<\/p>\n
Ministrstvo priznava, da del zmogljivosti za izpolnjevanje Natovih ciljev \u0161e ni vzpostavljen in da se bodo enote \u0161ele opremljale in usposabljale. To pomeni, da kadrovski \u201cpozitivni trend\u201d \u0161e ne pomeni takoj\u0161nje operativne prednosti.<\/p>\n
Slovenska vojska je v obdobju pove\u010danih geopoliti\u010dnih tveganj res za\u010dela zapirati kadrovsko vrzel.<\/p>\n
Toda rast za 379 pripadnikov v letu, ko je obrambni prora\u010dun rekordno visok, \u0161e ne pomeni preobrata.<\/p>\n
Morda bi lahko govorili o\u00a0stabilizaciji\u00a0sistema, ki je bil dolga leta podhranjen \u2013 ne pa o trendih, ki ka\u017eejo, da je profesionalni model slovenske vojske vendarle dolgoro\u010dno vzdr\u017een.<\/p>\n
![\"Slovenija,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/O-voj20260225_ZI_6260-800.webp.webp\")
<\/p>\n
Koliko \u010det slovenske vojske je danes\u00a0dejansko sposobnih delovanja v primeru vojne, uradno javnost ne ve.
Foto:Borut ?ivulovi?\/F.A.Bobo<\/p>\n
Kak\u0161na je torej bojna pripravljenost slovenske vojske?<\/p>\n
Na Morsu pojasnjujejo, da je poro\u010dilo o pripravljenosti v pripravi, predsednici republike naj bi ga predstavili 27. marca 2026. \u0160ir\u0161a javnost pa do njega ne bo imela dostopa.<\/p>\n
To ni nepomembna podrobnost. Zadnje javno dostopno poro\u010dilo o pripravljenosti Slovenske vojske (2020) je pokazalo, da je bila ve\u010dina enot ocenjenih kot delno pripravljenih ali omejeno pripravljenih.\u00a0<\/p>\n
Danes, \u0161est let kasneje, ko so obrambni izdatki bistveno vi\u0161ji, MORS javnosti ne \u017eeli razkriti, koliko enot je bojno pripravljenih, koliko jih izpolnjuje standarde CREVAL (Combat Readiness Evaluation) in koliko \u010det je dejansko sposobnih delovanja v primeru vojne.<\/p>\n
Povedano druga\u010de, dokument bo povedal, ali je slovenska vojska danes sploh sposobna braniti Slovenijo.<\/p>\n
![\"Foto:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/H-ChatGPT_Image_9__feb__2026__14_23_21-400.webp.webp\")
<\/p>\n