![\"Za](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2870289.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nPovpre\u010dne pla\u010de v Evropi se tudi letos mo\u010dno razlikujejo. Po podatkih poro\u010dila OECD Taxing Wages 2026 zna\u0161a povpre\u010dna bruto letna pla\u010da od 18.590 evrov v Tur\u010diji do 107.487 evrov v \u0160vici. Tudi ob upo\u0161tevanju kupne mo\u010di ostajajo razlike med dr\u017eavami velike.<\/p>\n
Najvi\u0161je povpre\u010dne bruto pla\u010de imajo \u0160vica (107.487 evrov), Islandija (85.950 evrov), Luksemburg (77.844 evrov), Danska (71.961 evrov) in Nizozemska (69.028 evrov).<\/p>\n
Med najve\u010djimi evropskimi gospodarstvi vodi Nem\u010dija s 66.700 evri bruto letne pla\u010de, takoj\u00a0za njo je Zdru\u017eeno kraljestvo. Francija, Italija in \u0160panija precej zaostajajo, pri \u010demer so povpre\u010dne pla\u010de v Nem\u010diji in Veliki Britaniji ve\u010d kot dvakrat vi\u0161je kot v \u0160paniji.<\/p>\n
Na dnu lestvice dr\u017eav EU je Slova\u0161ka z 19.590 evri bruto letne pla\u010de. Pod pragom 30.000 evrov so \u0161e Mad\u017earska, Latvija, \u010ce\u0161ka, Portugalska, Poljska, Estonija, Gr\u010dija in Litva.<\/p>\n
Kje sta Slovenija in Hrva\u0161ka<\/p>\n
Slovenija in Hrva\u0161ka sta se uvrstili v srednji oziroma spodnji del evropske lestvice. Po podatkih OECD je povpre\u010den\u00a0slovenski delavec leta 2025 zaslu\u017eil 30.135 evrov bruto, kar Slovenijo postavlja blizu Italije in precej nad ve\u010dino vzhodnoevropskih \u010dlanic EU.<\/p>\n
Hrva\u0161ka ostaja ni\u017ee, z okoli 24.000 do 25.000 evri bruto letne pla\u010de, kar jo uvr\u0161\u010da ob bok Poljski in Portugalski.<\/p>\n
Strokovnjaki Mednarodne organizacije dela pojasnjujejo, da na vi\u0161ino pla\u010d vplivajo predvsem produktivnost gospodarstva, mo\u010d sindikatov, struktura gospodarstva in \u017eivljenjski stro\u0161ki. Dr\u017eave z mo\u010dnimi finan\u010dnimi in tehnolo\u0161kimi sektorji praviloma izpla\u010dujejo vi\u0161je pla\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
Za samskega zaposlenega brez otrok s povpre\u010dno pla\u010do se je povpre\u010dni dav\u010dni klin v dr\u017eavah OECD zvi\u0161al na 35,1 odstotka stro\u0161ka dela, kar je najvi\u0161ja raven po letu 2016. FOTO:\u00a0Jo\u017ee Suhadolnik\/Delo<\/p>\n
Ko se upo\u0161teva kupna mo\u010d (PPP), se razlike nekoliko zmanj\u0161ajo. \u0160vica ostaja na vrhu, Nem\u010dija pa se po kupni mo\u010di povzpne celo na drugo mesto. Najve\u010dji skok na lestvici dose\u017ee Tur\u010dija, ki zaradi ni\u017ejih \u017eivljenjskih stro\u0161kov napreduje z zadnjega na 18. mesto.<\/p>\n
Podatki veljajo za zaposlene za polni delovni \u010das v ve\u010dini gospodarskih dejavnosti, ne vklju\u010dujejo pa kmetijstva, javne uprave, \u0161olstva in zdravstva. OECD opozarja tudi, da se neto pla\u010de med dr\u017eavami mo\u010dno razlikujejo zaradi razli\u010dnih dav\u010dnih sistemov.<\/p>\n
Dav\u010dne obremenitve dela znova vi\u0161je<\/p>\n
OECD v leto\u0161njem poro\u010dilu opozarja tudi na rast dav\u010dnih obremenitev dela. Te so se\u00a0leta 2025 zvi\u0161ale v ve\u010dini dr\u017eav OECD \u017ee \u010detrto leto zapored.<\/p>\n
Za samskega zaposlenega brez otrok s povpre\u010dno pla\u010do se je povpre\u010den\u00a0dav\u010dni klin v dr\u017eavah OECD zvi\u0161al na 35,1 odstotka stro\u0161ka dela, kar je najvi\u0161ja raven po letu 2016. Najvi\u0161je obremenitve imajo Belgija, Nem\u010dija, Francija, Avstrija in Italija.<\/p>\n
OECD pri tem uporablja tako imenovani\u00a0dav\u010dni klin, dele\u017e vseh davkov in prispevkov na delo, ki jih pla\u010dajo zaposleni in delodajalci, zmanj\u0161an za dru\u017einske transferje. Vi\u0161ji dav\u010dni klin pomeni ni\u017ejo neto pla\u010do zaposlenega in vi\u0161je stro\u0161ke dela za podjetja.<\/p>\n
Dav\u010dni klin se je leta 2025 pove\u010dal v 24 dr\u017eavah OECD, najbolj v Zdru\u017eenem kraljestvu, Estoniji, Nem\u010diji in Izraelu. Vzroki so predvsem vi\u0161ji socialni prispevki ter tako imenovani fiskalni zdrs, ko se dav\u010dni razredi ne prilagajajo inflaciji.<\/p>\n
Najbolj so se\u00a0obremenitve dela medtem zmanj\u0161ale\u00a0v Avstraliji, Latviji in Italiji zaradi dav\u010dnih olaj\u0161av oziroma sprememb dohodninskih lestvic.<\/p>\n
Slovenija med dr\u017eavami z najve\u010djim zvi\u0161anjem dav\u010dnega klina<\/p>\n
OECD posebej izpostavlja, da so se dav\u010dne obremenitve najbolj pove\u010dale pri dru\u017einah z otroki. Najve\u010dji skok je do\u017eivela kategorija samohranilca z dvema otrokoma in 67 odstotki povpre\u010dne pla\u010de.<\/p>\n
Prav v tej skupini je bila Slovenija med dr\u017eavami z najve\u010djim zvi\u0161anjem dav\u010dnega klina, pove\u010dal se je za 5,6 odstotne to\u010dke. OECD to pripisuje kombinaciji vi\u0161jih socialnih prispevkov, fiskalnega zdrsa ter ni\u017ejih dav\u010dnih olaj\u0161av in transferjev.<\/p>\n
![\"OECD](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2870293.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
OECD posebej izpostavlja, da so se dav\u010dne obremenitve najbolj zvi\u0161ale pri dru\u017einah z otroki.\u00a0FOTO: Jure Er\u017een\/Delo<\/p>\n
Zaposleni v Sloveniji za socialne prispevke namenijo 22,1 odstotka bruto pla\u010de, od julija 2025 pa se je stopnja zvi\u0161ala na 23,1 odstotka zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega zaposleni pla\u010dujejo \u0161e obvezni zdravstveni prispevek, ki letos zna\u0161a 37,17 evra na mesec. Delodajalci medtem pla\u010dujejo dodatnih 17,1 odstotka prispevkov na bruto pla\u010do zaposlenega.<\/p>\n
Olaj\u0161ave za dru\u017eine in mlade<\/p>\n
OECD izpostavlja tudi \u0161tevilne dav\u010dne olaj\u0161ave v slovenskem sistemu. Splo\u0161na olaj\u0161ava zna\u0161a 5260 evrov na leto, dodatne pa pripadajo dru\u017einam z otroki. Za prvega otroka lahko star\u0161i uveljavljajo skoraj 2840 evrov olaj\u0161ave, zneski pa se z vsakim naslednjim otrokom zvi\u0161ujejo.<\/p>\n
Posebna dav\u010dna ugodnost velja tudi za mlade do 29. leta, ki imajo dodatno olaj\u0161avo v vi\u0161ini 1367 evrov. Slovenija je uvedla \u0161e posebno sedemodstotno dav\u010dno olaj\u0161avo za mlade strokovnjake iz tujine oziroma Slovence, ki se vra\u010dajo v dr\u017eavo, \u010de zaslu\u017eijo vsaj dvakratnik povpre\u010dne pla\u010de.<\/p>\n
Med pomembnej\u0161imi spremembami v zadnjih letih OECD omenja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka ter postopno zvi\u0161evanje obremenitve dela zaradi financiranja dolgotrajne oskrbe.<\/p>\n
Poro\u010dilo sicer poudarja, da slovenski sistem kljub razmeroma visokim prispevkom na delo \u0161e vedno vsebuje obse\u017een sistem dru\u017einskih transferjev in olaj\u0161av za gospodinjstva z otroki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Povpre\u010dne pla\u010de v Evropi se tudi letos mo\u010dno razlikujejo. Po podatkih poro\u010dila OECD Taxing Wages 2026 zna\u0161a povpre\u010dna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":91694,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[27395,2476,86,173,5893,559,2487,37,60,38,64,63],"class_list":["post-91693","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-davcne-spremembe","tag-davki","tag-dohodnina","tag-gospodarstvo","tag-oecd","tag-place","tag-prispevki","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116578076885869323","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91693","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91693"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91693\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/91694"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91693"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=91693"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=91693"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}