{"id":91875,"date":"2026-05-15T12:56:12","date_gmt":"2026-05-15T12:56:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/91875\/"},"modified":"2026-05-15T12:56:12","modified_gmt":"2026-05-15T12:56:12","slug":"v-prvem-cetrtletju-bdp-visji-za-3-bostjancic-to-je-jasen-odgovor-na-vse-katastrofalne-napovedi-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/91875\/","title":{"rendered":"V prvem \u010detrtletju BDP vi\u0161ji za 3 %. Bo\u0161tjan\u010di\u010d: To je jasen odgovor na vse katastrofalne napovedi."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV prvem \u010detrtletju sta se pove\u010dala izvoz in uvoz. Foto: Shutterstock<\/p>\n

Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na \u010detrtletni ravni pove\u010dal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. Rast je bila tako precej vi\u0161ja od povpre\u010dja v evrskem obmo\u010dju in celotnem EU-ju, kjer je bila rast na \u010detrtletni ravni 0,1- oz. 0,2-odstotna, medletno pa 0,8-odstotna.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Slovenija je bila tako po rasti med dr\u017eavami z najvi\u0161jimi stopnjami rasti. Evropski statisti\u010dni urad Eurostat je sicer doslej prejel podatke za 20 od 27 dr\u017eav EU-ja, v medletni primerjavi pa je med njimi ob Sloveniji triodstotno rast imel le \u0161e Ciper. Rast v prvem \u010detrtletju je bila tudi bistveno vi\u0161ja kot v predhodnih obdobjih, pomemben dejavnik tega pa je tudi dejstvo, da je bilo lansko prvo trimese\u010dje gospodarsko zelo \u0161ibko, saj se je BDP medletno zmanj\u0161al za 0,6 odstotka.<\/p>\n

Bo\u0161tjan\u010di\u010d: Rast BDP-ja je rezultat investicij in odpornosti gospodarstva<\/p>\n

Zadnje podatke o rasti BDP-ja je v izjavi za javnost komentiral tudi minister za finance Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d, ki opravlja teko\u010de posle. “Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslu\u0161amo zadnja leta, predvsem pa zadnje mesece, \u0161e bolj pa zadnje tedne,” je poudaril. “Na eni strani smo ves \u010das poslu\u0161ali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja mno\u017ei\u010dno zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se dr\u017eava du\u0161i pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije in \u0161tevilke govorijo same zase,” je dodal.<\/p>\n

Namesto stagnacije, recesije in zloma gospodarstva je Slovenija, kot je poudaril minister v odhajanju, v prvem \u010detrtletju leto\u0161njega leta po doslej objavljenih podatkih Eurostata dosegla najvi\u0161jo rast BDP-ja v EU-ju. “To ni rezultat naklju\u010dja, to je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike dr\u017eave in odpornosti slovenskega gospodarstva,” je prepri\u010dan. Ob tem je dodal, da rast prihaja iz doma\u010dega tro\u0161enja, iz investicij in iz zaupanja ljudi v prihodnost.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno dr\u017eavo,” je ob \u0161tevilnih katastrofalnih napovedih za slovensko gospodarstvo poudaril Bo\u0161tjan\u010di\u010d. Foto: STA (zajem zaslona)<\/p>\n

Bo\u0161tjan\u010di\u010d je dejal, da je posebej vesel, da raste potro\u0161nja gospodinjstev. Podatki Sursa ka\u017eejo, da ljudje ve\u010d kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se, kot je spomnil minister, pred enim letom, “kljub temu da je bilo ve\u010d denarja”, ljudje na globalne razmere odzvali konservativno. Rastejo tudi investicije podjetij in dr\u017eave. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije dr\u017eave. Investicije v osnovna sredstva so se pove\u010dala za ve\u010d kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za ve\u010d kot 20 odstotkov. “To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi,” je poudaril.<\/p>\n

Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja dr\u017eava vi\u0161je od pet odstotkov BDP-ja, kar da je bila strate\u0161ka odlo\u010ditev v za\u010detku mandata. Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. “Po \u0161tirih \u010detrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost,” je dejal. Bo\u0161tjan\u010di\u010d je ob tem poudaril, da ne \u017eeli ustvarjati slike, da izzivov ni. “So in jih poznamo, \u0161e posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkuren\u010dnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se dr\u017eimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ,” je povedal.<\/p>\n

Slovenija raste hitreje od ve\u010dine evropskih dr\u017eav, rast poganjajo doma\u010de investicije, potro\u0161nja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopoliti\u010dna negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva, je dejal Bo\u0161tjan\u010di\u010d. “To ne pomeni, da smo lahko mirni in ni\u010d ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni,” je opozoril in dodal, da dejstva ka\u017eejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, dr\u017eava pa razvojno aktivna. Na ministrstvu bodo po njegovih besedah \u0161e naprej vodili politiko, ki temelji “na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev”. “Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno dr\u017eavo,” je povedal.<\/p>\n

Glede gibanj do konca leto\u0161njega leta je izrazil upanje, da bo podobno politiko \u2013 med drugim s strate\u0161kim vlaganjem dr\u017eave \u2013 vodila tudi naslednja vlada ter da bi manj “zganjali paniko med ljudmi” in bi pove\u010dali zaupanje v dr\u017eavo. Pri\u010dakuje, da bo gospodarska rast letos tak\u0161na oz. nekoliko vi\u0161ja od zadnjih napovedi mednarodnih organizacij, ki govorijo o dvoodstotni rasti. “Izzivov imamo dovolj. \u017delim si, da se s temi izzivi ukvarjamo in jim odgovarjamo ter da pustimo politikantstvo ob strani,” je pozval.<\/p>\n

\t\t\t\t3-odstotna gospodarska rast v prvem \u010detrtletju<\/p>\n

\t\tV prvem \u010detrtletju pove\u010danje doma\u010de potro\u0161nje ter tako izvoza kot uvoza<\/p>\n

V celotnem letu 2026 naj bi imela Slovenija zaradi vojne na Bli\u017enjem vzhodu po najnovej\u0161ih ocenah doma\u010dih in tujih analitikov nekoliko ni\u017ejo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je na za\u010detku marca zni\u017eal svojo napoved rasti slovenskega BDP-ja z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka zni\u017eali napoved leto\u0161nje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.<\/p>\n

Doma\u010da potro\u0161nja se je sicer v prvih treh mesecih letos medletno pove\u010dala za 3,7 odstotka, k \u010demur sta po pojasnilih statistikov pozitivno prispevala tako pove\u010danje kon\u010dne potro\u0161nje za 3,2 odstotka kot rast bruto investicij za 5,6 odstotka. Poraba gospodinjstev se je dvignila za 2,7 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na doma\u010dem trgu so zrasli v vseh skupinah izdelkov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kot so avtomobili in pohi\u0161tvo, kjer so statistiki zaznali \u0161estodstotno rast. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se pove\u010dali za 2,4 odstotka, pri storitvah za 2,0 odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka. Izdatki dr\u017eave za kon\u010dno potro\u0161njo so se medtem pove\u010dali za 3,9 odstotka.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tUmar minimalno, za 0,1 odstotne to\u010dke, zni\u017eal napoved rasti BDP-ja<\/a><\/p>\n

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka, kar je po besedah Martina Baj\u017elja iz statisti\u010dnega urada nova najvi\u0161ja rast po drugem \u010detrtletju leta 2021. K rasti v tem segmentu so najve\u010d prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se pove\u010dale za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, nalo\u017ebe v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka. U\u010dinek spremembe zalog na gibanje BDP-ja je bil medtem negativen. Rast je zni\u017eal za 1,4 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

V prvem \u010detrtletju sta se pove\u010dala izvoz in uvoz. Izvoz se je pove\u010dal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga pove\u010dal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa je upadel za 2,9 odstotka. Uvoz je medtem narasel za 1,5 odstotka, pri \u010demer je uvoz blaga zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa je upadel za 1,1 odstotka. Zaradi hitrej\u0161e rasti uvoza kot izvoza je menjava s tujino rast zni\u017eevala, in sicer za 0,5 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

Dodana vrednost v prvih leto\u0161njih treh mesecih je bila medletno vi\u0161ja za 2,6 odstotka. Najvi\u0161jo rast, 15-odstotno, je doseglo gradbeni\u0161tvo. Rast v predelovalnih dejavnostih se je po lanskem upadanju medletno pove\u010dala za 1,4 odstotka, v trgovini in popravilih vozil, prometu in skladi\u0161\u010denju ter gostinstvu pa je bila skupno vi\u0161ja le za 0,3 odstotka.<\/p>\n

Statisti\u010dni urad je ob podatkih o BDP-ju objavil tudi podatke o zaposlenosti. Skupno je bilo v prvem \u010detrtletju zaposlenih pribli\u017eno 1,097 milijona oseb. Po \u0161tirih \u010detrtletjih upadanja se je zaposlenost glede na prej\u0161nje trimese\u010dje pove\u010dala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za okoli 4000 ljudi.<\/p>\n

Vojna na Bli\u017enjem vzhodu marca \u0161e ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost<\/p>\n

Da je gospodarska rast na za\u010detku leta spodbudna, so v odzivu na objavljene podatke o gibanju BDP-ja v prvem \u010detrtletju zapisali tudi na Banki Slovenije. Ob tem so opozorili, da so se kljub ugodni gospodarski rasti v prvem \u010detrtletju napovedi za gospodarsko rast v celotnem letu poslab\u0161ale zaradi pove\u010dane geopoliti\u010dne negotovosti, vi\u0161jih cen energentov, manj ugodnega mednarodnega okolja in slab\u0161ih javnofinan\u010dnih gibanj.<\/p>\n

Banka Slovenije bo svoje nove makroekonomske napovedi predstavila junija. Decembra lani je za letos pri\u010dakovala 2,2-odstotno rast, so pa vmes nekatere ustanove, med drugim Urad RS za makroekonomske analize in razvoj in Mednarodni denarni sklad, svoje ocene rasti \u017ee poslab\u0161ale na 2,0 odstotka.<\/p>\n

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je sporo\u010dil, da je rast presegla pri\u010dakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potro\u0161nje pa se je nadaljevala. “Vojna na Bli\u017enjem vzhodu marca \u0161e ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost, rast cen energentov se je odra\u017eala predvsem v inflaciji in trgovini z motornimi gorivi, motnje v dobavnih verigah pa so \u0161ele za\u010dele pove\u010devati stro\u0161kovne pritiske,” so ob tem sporo\u010dili z Umarja.<\/p>\n

“Kazalniki razpolo\u017eenja v evrskem obmo\u010dju so se za\u010deli poslab\u0161evati \u017ee marca, zlasti v storitvenem sektorju in pri potro\u0161nikih, v Sloveniji pa aprila, za zdaj izraziteje pri potro\u0161nikih,” so dodali in opozorili, da so tudi gospodarske napovedi za trgovinske partnerice slab\u0161e kot pred za\u010detkom vojnega konflikta.<\/p>\n

Vrednost gradbenih del v prvem \u010detrtletju vi\u0161ja za petino<\/p>\n

Surs je objavil tudi podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del, ki je bila v prvih treh mesecih za 20,6 odstotka vi\u0161ja kot v enakem obdobju lani. Pri tem je porasla vrednost vseh vrst gradbenih del, najbolj pri in\u017eenirskih objektih, kjer je bila rast 30,2-odstotna. Pri specializiranih gradbenih delih je bila medtem rast 18,1-odstotna, na stavbah pa je bila vrednost 15,7 odstotka vi\u0161ja kot v lanskih prvih treh mesecih.<\/p>\n

Marca je bila vrednost gradbenih del za 3,3 odstotka vi\u0161ja kot februarja. Tudi v tem primeru so se zvi\u0161ale vrednosti vseh vrst del: pri specializiranih gradbenih delih za 4,5 odstotka, gradnji in\u017eenirskih objektov za 2,6 odstotka in stavbah za 0,8 odstotka. V primerjavi z marcem lani je vrednost opravljenih gradbenih del porasla za 29,6 odstotka. Tudi v tej primerjavi so se zvi\u0161ale vrednosti vseh vrst del, in sicer pri gradnji in\u017eenirskih objektov za 34,7 odstotka, specializiranih gradbenih delih za 28 odstotkov in pri delih na stavbah za 26,8 odstotka.<\/p>\n

Slovenija aprila z najve\u010djim padcem zaupanja potro\u0161nikov v EU-ju<\/p>\n

Vrednost kazalnika zaupanja potro\u0161nikov se je aprila v primerjavi s predhodnim mesecem zni\u017eala za 10 odstotnih to\u010dk. Gre za tretji najve\u010dji mese\u010dni upad v zadnjih desetih letih, je objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad. Slovenija je imela aprila z desetimi odstotnimi to\u010dkami tudi najve\u010dji padec vrednosti kazalnika med vsemi \u010dlanicami EU-ja.<\/p>\n

Podobno izrazit mese\u010dni upad, in sicer za 12 odstotnih to\u010dk, so statistiki nazadnje zaznali marca 2022. Najve\u010djega, in sicer za 23 odstotnih to\u010dk, pa aprila 2020. Vsa omenjena zni\u017eanja so po njihovih pojasnilih sovpadala s pojavom ali zaostritvijo mednarodnih kriz: epidemijo covida-19 in energetskima krizama zaradi vojne v Ukrajini ter vojne z Iranom in posledi\u010dnega zapiranja Hormu\u0161ke o\u017eine.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tStatistika lanskega poslovanja slovenskih podjetij: ve\u010dji neto dobi\u010dki v vseh dejavnostih<\/a><\/p>\n

Aprila so se tako poslab\u0161ali vsi sestavni deli kazalnika zaupanja, najbolj pa ponovno pri\u010dakovanja o gospodarskem stanju v Sloveniji (za 19 odstotnih to\u010dk) in o prihodnjem finan\u010dnem stanju v gospodinjstvih (za 15 odstotnih to\u010dk). V primerjavi s prej\u0161njima krizama je bilo zaznati tudi nekoliko ve\u010dji upad vrednosti kazalnika o finan\u010dnem stanju v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih. Med kazalniki, ki niso sestavni del kazalnika zaupanja, se je najbolj zni\u017eala ocena verjetnosti za var\u010devanje v prihodnjih 12 mesecih. Dve tretjini oz. 67 odstotkov vpra\u0161anih sta odgovorili, da ni verjetno, da bodo v tem obdobju kaj privar\u010devali. Leto\u0161njega marca je tak odgovor podalo 60 odstotkov vpra\u0161anih.<\/p>\n

Na ravni EU-ja se je vrednost kazalnika zaupanja potro\u0161nikov v mese\u010dni primerjavi prav tako najbolj zni\u017eala aprila 2020, in sicer za 13 odstotnih to\u010dk. Poslab\u0161anje razpolo\u017eenja potro\u0161nikov je bilo zaznano v vseh \u010dlanicah, najizraziteje na Mad\u017earskem, za 32 odstotnih to\u010dk, najmanj pa na \u0160vedskem, za dve odstotni to\u010dki. Marca 2022 se je zaupanje potro\u0161nikov tako na skupni ravni EU-ja kot v Sloveniji mese\u010dno poslab\u0161alo za 12 odstotnih to\u010dk. Tudi takrat je bil upad zaupanja zaznan v vseh \u010dlanicah EU-ja. Najve\u010dji je bil v \u0160paniji in na Portugalskem (v obeh za 20 odstotnih to\u010dk), najmanj\u0161i pa na Poljskem in Hrva\u0161kem.<\/p>\n

Letos aprila je bilo zni\u017eanje vrednosti kazalnika zaupanja manj izrazito kot v prej\u0161njih primerih, \u0161e vedno pa je to eden najve\u010djih mese\u010dnih padcev vrednosti v zadnjih 10 letih. Zaupanje potro\u0161nikov se je poslab\u0161alo v ve\u010dini dr\u017eav, v petih pa se je izbolj\u0161alo. Najve\u010dji padec med vsemi \u010dlanicami, za 10 odstotnih to\u010dk, se je tokrat zgodil v Sloveniji.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V prvem \u010detrtletju sta se pove\u010dala izvoz in uvoz. Foto: Shutterstock Po desezoniranih podatkih se je BDP v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":91876,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[4884,81,27408,82,173,84,83,62,37,58,60,38,556],"class_list":{"0":"post-91875","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-bdp","9":"tag-business","10":"tag-cetrtletje","11":"tag-economic","12":"tag-gospodarstvo","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-surs"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116578706128344610","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91875","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91875"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91875\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/91876"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91875"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=91875"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=91875"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}