{"id":91934,"date":"2026-05-15T13:48:08","date_gmt":"2026-05-15T13:48:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/91934\/"},"modified":"2026-05-15T13:48:08","modified_gmt":"2026-05-15T13:48:08","slug":"zakaj-11-letni-edvard-ne-sme-teci-polmaratona-in-kaj-o-tem-pravi-sportni-pedagog-urban-praprotnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/91934\/","title":{"rendered":"Zakaj 11-letni Edvard ne sme te\u010di polmaratona? In kaj o tem pravi \u0161portni pedagog Urban Praprotnik"},"content":{"rendered":"

Zapis mame enajstletnega de\u010dka\u00a0Edvarda Vesne Kaloh, ki ga javnost pozna iz slovenskega \u0161ova Slovenija ima talent,\u00a0je na spletu spro\u017eil vro\u010do razpravo\u00a0o starostnih omejitvah na teka\u0161kih prireditvah<\/a>.\u00a0Edvardova mama\u00a0je ogor\u010deno zapisala, da so mu organizatorji prepre\u010dili samostojen tek\u00a0na Maratonu treh src v Radencih, \u010deprav je \u017ee ve\u010dkrat pretekel 21 kilometrov in je tek njegova velika strast. Prepoved uradnega nastopa mu je, kot pravi mama, \u00bbuni\u010dila sanje\u00ab, saj bi le tako lahko meril svoj trud in dose\u017eke, tek v spremstvu star\u0161a pa tega ne bi omogo\u010dal.<\/p>\n

Starostne omejitve temeljijo na priporo\u010dilih Mednarodne atletske zveze in Atletske zveze Slovenije, nam je pojasnil Marko Pintari\u010d, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.\u00a0Za nastop na polmaratonu (21 kilometrov) je minimalna starost 18 let, za maraton 42 kilometrov pa 21 let. \u00bbOmejitve niso povezane zgolj z organizacijsko varnostjo, temve\u010d predvsem z odgovornim odnosom do zdravja in razvoja otrok. Pri dolo\u010danju starostnih meja sledimo strokovnim priporo\u010dilom atletskih organizacij in \u0161portne medicine,\u00ab je Pintari\u010d pojasnil za Slovenske novice.<\/p>\n

\"Marko<\/p>\n

Marko Pintari\u010d, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src. FOTO: Press<\/p>\n

\u00bbAtletska zveza Slovenije upo\u0161teva pri dolo\u010danju starostnih omejitev pravila in smernice Svetovne atletike\u00a0in k spo\u0161tovanju teh pravil poziva tudi vse organizatorje teka\u0161kih prireditev. Starostna omejitev je pri polmaratonu in maratonu postavljena predvsem zaradi zdravstvenih razlogov in tveganja preobremenitve otrok in mo\u017enih dolgoro\u010dnih zdravstvenih posledic,\u00ab potrjuje tudi predsednika Atletske zveze Slovenije\u00a0Nejc Jera\u0161a.<\/p>\n

\"Nejc<\/p>\n

Nejc Jerasa, predsednika Atletske zveze Slovenije. FOTO: Nejc Jerasa<\/p>\n

Prijeli ve\u010d prijav in vse zavrnili<\/p>\n

Pintari\u010d priznava, da so v\u00a0\u010dasu predprijav prejeli ve\u010d vpra\u0161anj\u00a0star\u0161ev o mlaj\u0161ih udele\u017eencih na dalj\u0161e proge, a so tak\u0161ne prijave vedno zavrnili. \u00bbTudi v aktualnem primeru smo prejeli odzive in vpra\u0161anja ljudi, predvsem v smislu, kako je mogo\u010de, da mlaj\u0161i otrok nastopa na dolo\u010deni razdalji drugje, medtem ko njihov npr. 17-letnik pri nas ne more nastopiti na polmaratonu,\u00ab pravi Pintari\u010d in dodaja, da njihovo stali\u0161\u010de ostaja jasno, da\u00a0\u00bbpravila veljajo za vse enako\u00ab.<\/p>\n

Razumejo pa, tako Pintari\u010d,\u00a0\u00bbrazo\u010daranje star\u0161ev in njihove \u010dustvene odzive, vendar \u017eelimo poudariti, da otroku nismo prepovedali teka kot \u0161portne aktivnosti. Omejitev se nana\u0161a izklju\u010dno na nastop na polmaratonu, ki glede na strokovna priporo\u010dila ni primeren za 11-letnega otroka.\u00ab<\/p>\n

Maraton treh src je eden najve\u010djih \u0161portno-rekreativnih dogodkov v regiji, ki poteka skozi dve dr\u017eavi in ve\u010d ob\u010din, pri njegovi izvedbi pa sodeluje ve\u010d kot 800 ljudi \u2013 od organizatorjev, redarjev, zdravstvenih ekip, prostovoljcev do varnostnih slu\u017eb. \u00bbPri tako zahtevni organizaciji enostavno ni prostora za improvizacijo, izjeme ali nespo\u0161tovanje pravil. Prav jasna pravila in njihovo dosledno upo\u0161tevanje omogo\u010dajo, da dogodek \u017ee ve\u010d kot 44 let poteka varno in kakovostno,\u00ab pojasnjuje Marko Pintari\u010d, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src. V tem hipu je na tekmovanje prijavljenih okoli 5.700 udele\u017eencev.\u00a0<\/p>\n

Za strokovni komentar o\u00a0varnosti polmaratonskih razdalj za otroke, primernosti starostnih omejitev in mo\u017enih tveganjih za mlade teka\u010de smo prosili tudi\u00a0\u0161portnega pedagoga in teka\u0161kega trenerja\u00a0Urbana Praprotnika, ki \u017ee ve ve\u010d kot dve desetletji raziskuje razmerje med gibanjem, zdravjem in \u017eivljenjsko radostjo, s \u010dimer navdu\u0161uje tudi svoje \u0161tiri otroke.\u00a0<\/p>\n

\"Urban<\/p>\n

Urban Praprotnik FOTO: Osebni arhiv<\/p>\n

Ali so polmaratonske razdalje pri otrocih, starih 10\u201311 let, varne, in katere fizi\u010dne ali psihi\u010dna\u00a0tveganja morda obstajajo pri tak\u0161ni udele\u017ebi?<\/p>\n

Polmaratonska razdalja pri otrocih, starih 10 ali 11 let, je podro\u010dje, kjer stroka ni povsem enotna. Ve\u010dina raziskav za zdaj ne ka\u017ee jasnih dokazov, da bi ob\u010dasni dalj\u0161i teki pri zdravih in ustrezno pripravljenih otrocih sami po sebi povzro\u010dali trajne po\u0161kodbe. Hkrati pa \u0161portna medicina opozarja na previdnost, predvsem zaradi mo\u017enosti preobremenitev, ponavljajo\u010dih se mikro po\u0161kodb, pretiranega treninga in psiholo\u0161kega pritiska.<\/p>\n

Po mojih izku\u0161njah ni toliko problemati\u010dna sama dol\u017eina teka, ampak predvsem pristop. Tudi moj sin je pri devetih letih pretekel 21 kilometrov. Ne kot tekmovanje proti drugim, ampak predvsem kot postopno, umirjeno in nadzorovano izku\u0161njo gibanja. Najpomembnej\u0161e pri tem ni bilo, da je pretekel dolo\u010deno razdaljo, ampak da se je med tekom nau\u010dil poslu\u0161ati telo, prilagajati tempo in razumeti, da je vedno dovoljeno tudi upo\u010dasniti ali za\u010deti hoditi.<\/p>\n

Pomembno je torej, kako otrok te\u010de, s kak\u0161no hitrostjo, kako postopno napreduje, ali zna prilagajati tempo vremenskim razmeram, ali zna prisluhniti telesu in pravo\u010dasno odnehati, \u010de se pojavijo bole\u010dine ali pretirana utrujenost.<\/p>\n

\u010ce pogledamo najprej sr\u010dno-\u017eilni vidik, ki ljudi pogosto najbolj stra\u0161i, za ve\u010dji strah pravzaprav nimamo posebej trdnih dokazov. Pri zdravih otrocih je nevarnost resnih sr\u010dno-\u017eilnih zapletov med tekom zelo majhna, seveda pa ni povsem ni\u010dna.<\/p>\n

Pomembno se mi zdi predvsem to:, da otrok nima simptomov, kot so bole\u010dina v prsih, omedlevica, nenavadna zadihanost ali palpitacije; da ne te\u010de bolan oziroma kmalu po virozi; da je obremenitev postopna in da znamo lo\u010diti med zdravim naporom ter pretiravanjem.<\/p>\n

Zanimivo je tudi, da raziskave pri otrocih za zdaj niso pokazale jasnih dokazov, da bi ob\u010dasni dolgi teki pri zdravih, ustrezno pripravljenih otrocih povzro\u010dali trajne okvare srca. Stroka pa vseeno opozarja, da dolgoro\u010dnih kakovostnih raziskav ni veliko.<\/p>\n

In morda je prav to najbolj po\u0161ten odgovor: ne vemo dovolj, da bi lahko rekli, da je popolnoma brez tveganja, hkrati pa nimamo dokazov, da bi bil razumen, postopno pripravljen vzdr\u017eljivostni tek pri zdravih otrocih sam po sebi izrazito nevaren za srce.<\/p>\n

Pri dolgotrajnih tekih se mi zdi pogosto bolj realno tveganje pregretost telesa kot sama dehidracija. Pogosto omotico, slabost, glavobol ali utrujenost hitro pripi\u0161emo dehidraciji, \u010deprav je glavni problem lahko predvsem kopi\u010denje toplote v telesu zaradi previsoke intenzivnosti, vro\u010dine ali neprilagojenega tempa.<\/p>\n

Pri pregretju po mojem mnenju pogosto ni najve\u010dji problem sama fiziologija otroka, ampak predvsem neizku\u0161enost.<\/p>\n

Otrok pogosto \u0161e ne zna dobro prepoznati znakov pregrevanja ali pravo\u010dasno prilagoditi vedenja,\u00a0\u00a0na primer zavestno upo\u010dasniti, za\u010deti hoditi, se polivati z vodo ali odstopiti od teka. Zato je pri dalj\u0161ih tekih zelo pomembna prisotnost izku\u0161ene odrasle osebe, ki zna spremljati otrokovo po\u010dutje in pravo\u010dasno ukrepati. Seveda pa niso neizku\u0161eni samo otroci, podobne napake pogosto delamo tudi odrasli rekreativci.<\/p>\n

\"Istrski<\/p>\n

Istrski maraton v Kopru (2017). Najmlaj\u0161i udele\u017eenec maratona: Julij Praprotnik (tri tedne). Urban Praprotnik, Julij Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik so tekli skupaj.\u00a0 FOTO: \u0160uligoj Boris<\/p>\n

Seveda je pomembno, da ima otrok mo\u017enost rednega pitja. Toda danes stroka vse bolj poudarja, da je ob\u010dutek \u017eeje pri ve\u010dini zdravih ljudi precej dober regulator potrebe po teko\u010dini. Zato se mi zdi klju\u010dno predvsem: primeren tempo, mo\u017enost pitja po ob\u010dutku \u017eeje, ohlajanje, postopnost, izku\u0161en spremljevalec in sposobnost, da otrok ali spremljevalec pravo\u010dasno prepozna, kdaj je treba upo\u010dasniti ali odstopiti.<\/p>\n

Zanimivo je tudi, da se nevarnost preobremenitev rastnih plo\u0161\u010d pogosto omenja predvsem pri dolgih tekih, \u010deprav \u0161portna medicina podobne te\u017eave redno opa\u017ea tudi pri \u0161portih, kot so nogomet, ko\u0161arka, gimnastika, skoki in drugi \u0161porti z veliko sunkovitimi obremenitvami, doskoki in spremembami smeri. Pri teh \u0161portih pogosto prihaja celo do ve\u010djih sil na sklepe in rastne plo\u0161\u010de kot pri umirjenem vzdr\u017eljivostnem teku. Pa vendar pri teh \u0161portih praviloma nimamo starostnih omejitev za samo udele\u017ebo. In naj ne bo nesporazuma \u2014 ne mislim, da bi jih morali uvajati. Ravno nasprotno. To ka\u017ee predvsem na to, da je klju\u010d v zdravem pristopu do gibanja, ne pa zgolj v \u0161tevilki kilometrov.<\/p>\n

Zelo pomembno vpra\u0161anje je tudi, zakaj otrok te\u010de. Ali gre za njegovo notranjo \u017eeljo in veselje do gibanja ali pa predvsem za pri\u010dakovanja odraslih. Otroci pogosto \u017eelijo ugajati star\u0161em, trenerjem ali okolici, zato moramo biti pri tem zelo ob\u010dutljivi. Menim, da je dobro, da star\u0161i \u010dim manj spodbujamo pretirano tekmovalnost in \u010dim bolj podpiramo otrokov celostni razvoj.<\/p>\n

Klju\u010dno se mi zdi ravnovesje,\u00a0\u00a0primerna koli\u010dina gibanja na eni strani ter dovolj po\u010ditka in obnove na drugi. Otro\u0161ko telo potrebuje primerne obremenitve, saj se prav z njimi razvijajo kosti, mi\u0161ice in sr\u010dno-\u017eilni sistem. Te\u017eava praviloma nastane takrat, ko so obremenitve prehitre, pretirane, enoli\u010dne ali povezane s pritiskom brez dovolj po\u010ditka.<\/p>\n

Ob tem pa ne smemo spregledati \u0161ir\u0161e slike. Dana\u0161nji otroci imajo praviloma bistveno ve\u010d te\u017eav zaradi pomanjkanja gibanja, prekomernega sedenja in zaslonov kot zaradi teka. Zato moramo biti previdni, da pri za\u0161\u010diti otrok ne ustvarimo vtisa, da je gibanje nekaj nevarnega. Veliko bolj nevarno za sr\u010dno-\u017eilno zdravje otrok na dolgi rok je verjetno to, da gibanja sploh ne vzljubijo.<\/p>\n

\"\u00a0Maraton<\/p>\n

\u00a0Maraton Treh src. FOTO: Tadej Regent, Delo<\/p>\n

Ali se vam zdi, da so starostne omejitve za teka\u0161ke prireditve preostro postavljene, glede na individualne sposobnosti in predhodno pripravo otrok?<\/p>\n

Razumem organizatorje in njihovo previdnost. Delujejo v okviru lastnih pravil prireditve, priporo\u010dil, zavarovanj in pravne odgovornosti. \u010ce bi se zgodil resen zdravstveni zaplet, bi bili prvi na udaru prav oni. Tudi Maraton treh src ima v razpisu jasno dolo\u010deno starostno omejitev 18 let za nastop na polmaratonu in maratonu. Gre torej za pravilo organizatorja prireditve, kar popolnoma razumem. Po drugi strani pa zdravni\u0161ka priporo\u010dila glede dolgih tekov pri otrocih niso povsem enotna. Ve\u010dina strokovnih organizacij ne govori o absolutni prepovedi, ampak predvsem o previdnosti, postopnosti in primernem nadzoru.<\/p>\n

Ameri\u0161ka akademija za pediatrijo opozarja predvsem na mo\u017enost preobremenitvenih po\u0161kodb, psiholo\u0161kega pritiska, pretiranega treninga in pregretja, hkrati pa priznava, da ni dovolj kakovostnih raziskav, ki bi jasno dokazale, pri kateri starosti dolgi teki postanejo nevarni.<\/p>\n

Tudi sodobna priporo\u010dila \u0161portne medicine vse manj poudarjajo samo \u0161tevilo kilometrov, vse bolj pa: postopnost priprave, primerno intenzivnost, dovolj po\u010ditka, otrokovo notranjo motivacijo ter sposobnost prepoznavanja utrujenosti in prilagajanja napora.<\/p>\n

Otroci namre\u010d niso vsi enaki. Nekateri desetletniki imajo zelo malo gibalnih izku\u0161enj, drugi pa \u017ee ve\u010d let redno te\u010dejo, hodijo v hribe, kolesarijo in postopno razvijajo vzdr\u017eljivost. Razlike med njimi so lahko res ogromne. Zato se v\u010dasih zdi nekoliko nenavadno, da je edino merilo zgolj datum rojstva.<\/p>\n

Ob tem je zanimivo tudi, da v splo\u0161nih dolo\u010dbah Atletske zveze Slovenije nisem na\u0161el neposredne prepovedi nastopa otrok na polmaratonu ali maratonu. Verjetno gre bolj za to, da sta polmaraton in maraton tradicionalno organizirana kot \u010dlanski disciplini, medtem ko imajo mlaj\u0161e kategorije svoje tekmovalne razdalje. Pravila zelo natan\u010dno dolo\u010dajo starostne kategorije in organizacijo tekmovanj, bistveno manj pa najdemo neposrednih medicinskih dokazov, ki bi jasno dolo\u010dili, pri kateri starosti je dolo\u010dena razdalja sama po sebi nevarna.<\/p>\n

Katere alternative obstajajo, da bi otroci, ki so fizi\u010dno pripravljeni, lahko tekli dalj\u0161e razdalje varno in hkrati dobili realno tekmovalno izku\u0161njo?<\/p>\n

Mo\u017enosti je ve\u010d. Meni se zdi najbolj smiselna ta, da otrok te\u010de skupaj s star\u0161em ali usposobljenim spremljevalcem, ki zna presoditi tempo, odzive telesa in po potrebi pravo\u010dasno ustaviti ali upo\u010dasniti tek.<\/p>\n

Lahko bi razmi\u0161ljali tudi o neuradni, vendar organizirani udele\u017ebi, kjer otrok sicer ne nastopa v klasi\u010dni tekmovalni konkurenci odraslih, vendar vseeno do\u017eivi start, traso, cilj in ob\u010dutek dose\u017eka. Torej da na koncu nima uradnega rezultata, ampak le zabele\u017eeno udele\u017ebo. S tem bi nekoliko zmanj\u0161ali poudarek na tekmovalnosti pri mladih, hkrati pa ohranili motivacijo, ob\u010dutek pripadnosti in veselje do gibanja.<\/p>\n

Pomembno se mi zdi predvsem to, da otrokom ne odvzamemo veselja do gibanja. Veliko otrok danes te\u017eko sploh pripravimo do tega, da bi \u0161li ven, tekli ali se gibali. \u010ce imamo otroka, ki si tega iskreno \u017eeli, moramo iskati predvsem na\u010dine, kako to omogo\u010diti varno, postopno in brez nepotrebnega pritiska.<\/p>\n

Morda bi bilo dobro, da pri otrocih manj razmi\u0161ljamo o rekordih in bolj o odnosu do gibanja, ki ga bodo nosili s seboj vse \u017eivljenje. Ker cilj otro\u0161kega \u0161porta verjetno ni ustvariti desetletnega maratonca, ampak odraslega \u010dloveka, ki bo tudi pri \u0161tiridesetih \u0161e vedno rad obul teka\u0161ke copate.<\/p>\n

Imate \u0161e kak\u0161en komentar na dogajanje?<\/p>\n

Mislim, da ta zgodba odpira \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje sodobne dru\u017ebe in na\u0161ega odnosa do tveganja. Danes pogosto zelo hitro omejimo stvari, ki vklju\u010dujejo telesni napor, medtem ko mnogo manj odlo\u010dno omejujemo navade, ki dokazano \u0161kodijo zdravju otrok \u2014 dolgotrajno sedenje, pomanjkanje gibanja, slabo prehrano in pretirano uporabo zaslonov.<\/p>\n

Pri takih temah bi si \u017eelel manj ideolo\u0161kih delitev in ve\u010d mirnega strokovnega pogovora. Ne gre za to, da bi morali otroci mno\u017ei\u010dno te\u010di polmaratone. Gre pa za vpra\u0161anje, ali znamo pri posameznih primerih dovolj modro lo\u010diti med pretiravanjem in iskrenim veseljem do gibanja. In morda je prav to bistvo vsega: da otrok gibanja ne za\u010dne do\u017eivljati kot nekaj, \u010desar se mora bati, ampak kot nekaj, kar ga lahko spremlja vse \u017eivljenje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zapis mame enajstletnega de\u010dka\u00a0Edvarda Vesne Kaloh, ki ga javnost pozna iz slovenskega \u0161ova Slovenija ima talent,\u00a0je na spletu…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":91935,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[16],"tags":[3541,27210,27444,27445,27443,9247,62,37,58,60,38,94,93,27446],"class_list":["post-91934","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-sport","tag-maraton","tag-maraton-treh-src","tag-marko-pintaric","tag-nejc-jerasa","tag-otroci-in-sport","tag-rekreacija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sport","tag-sports","tag-urban-praprotnik"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116578910421233796","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91934","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91934"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/91934\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/91935"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91934"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=91934"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=91934"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}