{"id":92064,"date":"2026-05-15T15:48:20","date_gmt":"2026-05-15T15:48:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/92064\/"},"modified":"2026-05-15T15:48:20","modified_gmt":"2026-05-15T15:48:20","slug":"v-novi-demokraciji-preberite-slovenija-na-pragu-nove-pomladi-doslej-so-nam-v-veliki-vecini-vladali-levicarji-bodo-bratuskovo-organi-pregona-preiskovali-intervjuja-rok-spruk-in-denis-poniz","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/92064\/","title":{"rendered":"V novi Demokraciji preberite: Slovenija na pragu nove pomladi; Doslej so nam v veliki ve\u010dini vladali levi\u010darji; Bodo Bratu\u0161kovo organi pregona preiskovali?; Intervjuja: Rok Spruk in Denis Poni\u017e"},"content":{"rendered":"<p>Pi\u0161e: G. B.<\/p>\n<p>Iz\u0161la je nova \u0161tevilka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je statisti\u010dna raziskava pokazala, da so od leta 1990 dalje pa do danes stranke, ki ne spadajo v levo-tranzicijski tabor, vladale le dobro \u010detrtino 36-letnega obdobja. Zato ne dr\u017ei, da so za sedanje stanje enako krivi levi in desni. Ali se v Sloveniji izrisuje nova pomlad? Usklajevanje koalicijske pogodbe ka\u017ee na to, prav tako sprejem interventnega zakona, a odpor starih sil je \u017ee zdaj zelo mo\u010dan. O\u010ditno je, da v \u010dasu, ko se Golobova vlada pripravlja na odhod, njeni \u010dlani raje odhajajo na dopuste kot da bi opravljali nujno potrebne teko\u010de posle. Postavlja se vpra\u0161anje, ali bodo organi pregona vzeli pod drobnogled dosedanjo infrastrukturno ministrico in novope\u010deno poslanko Svobode Alenko Bratu\u0161ek, ki s prstom zelo rada ka\u017ee na druge. V intervjujih za Demokracijo sta spregovorila ekonomist dr. Rok Spruk ter literarni zgodovinar dr. Denis Poni\u017e, slednji predvsem razgalja povsem sprevr\u017eeno naravo dosedanjega vladanja ter izra\u017ea upanje, da bodo mlaj\u0161e generacije odrekle poslu\u0161nost levi\u010darjem. Z Demokracijo boste vedeli ve\u010d!<\/p>\n<p>Pahorjeva vlada je preko t. i. levega troj\u010dka z \u00bbobveznim dodatkom\u00ab Erjav\u010deve upokojenske stranke do\u017eivela svoj \u00bbWaterloo\u00ab \u0161ele z izstopom Golobi\u010deve stranke Zares iz koalicije, kar je konec leta 2011 pripeljalo do pred\u010dasnih volitev. O\u010ditno namerno, saj so takrat \u017ee pripravljali Zorana Jankovi\u0107a za vstop v politiko na dr\u017eavni ravni z instant stranko Pozitivna Slovenija, od katere se je kasneje odcepila frakcija Alenke Bratu\u0161ek. Ne glede na prvo mesto Jankovi\u0107eve stranke na volitvah pa je vlado najprej sestavil Janez Jan\u0161a, a le za dobro leto, saj so ga ob pomo\u010di \u00bbljudskih vstaj\u00ab ter Klemen\u010di\u010devega poro\u010dila sklatili z oblasti tako, da so Gregorja Viranta \u00bbprestopili\u00ab, z njim pa tudi Karla Erjavca. Sledile so nove pred\u010dasne volitve leta 2014, tokrat z novim projektom \u00bbinstant\u00ab stranke Mira Cerarja, v tem \u010dasu pa je globoka dr\u017eava preko pravosodja potencirala afero Patria z obsodbo Janeza Jan\u0161e na krivi\u010dno zaporno kazen. Leta 2018 pa je SDS znova dosegla prvo mesto, a je vlado najprej sestavil Marjan \u0160arec s svojo \u00bbantijan\u0161a\u00ab koalicijo in jo vodil vse do svoje resignacije tik pred pandemijo covida-19. Jan\u0161a se je takrat \u0161e tretji\u010d povzpel na premiersko funkcijo, a le do volitev 2022, ko smo dobili skrajno levi\u010darsko koalicijo. V \u010dasu njenega vladanja so sindikati in nevladne organizacije v glavnem po\u010divali, razen takrat, ko je bilo treba \u00bbsesati\u00ab javni denar.<\/p>\n<p>Celoten \u010dlanek si lahko preberete v novi \u0161tevilki Demokracije!<\/p>\n<p><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-970682\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/napovednik_fb_x_26_D20-300x114.jpg\" alt=\"\" width=\"703\" height=\"267\"  \/><\/p>\n<p>V novi Demokraciji \u0161e preberite:<\/p>\n<p>Republika Slovenija na pragu nove politi\u010dne pomladi <\/p>\n<p>Slovenija se nahaja na usodnem razpotju, kjer se lomijo kopja med preteklostjo, ujeto v birokratske spone in ideolo\u0161ke eksperimente, ter prihodnostjo, ki obeta svobodo, varnost in blaginjo. Po obdobju razvojne stagnacije, ko je dr\u017eava izgubljala korak s svojimi srednjeevropskimi sosedami, se na obzorju jasno izrisuje obris nove, mo\u010dne in vsebinsko poenotene desnosredinske koalicije. Pod izku\u0161enim vodstvom Janeza Jan\u0161e so stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati dosegle zgodovinsko stopnjo soglasja o prihodnosti na\u0161e domovine. Skupna Izhodi\u0161\u010da za oblikovanje koalicije za mandatno obdobje 2026\u20132030, kot se imenuje uradni dokument, niso zgolj predvolilne obljube, temve\u010d premi\u0161ljen strate\u0161ki na\u010drt za demonta\u017eo globoke dr\u017eave in vzpostavitev pogojev, v katerih bo slovenski \u010dlovek kon\u010dno spet postal gospodar svoje usode.<\/p>\n<p>Intervjuja: dr. Rok Spruk in dr. Denis Poni\u017e<\/p>\n<p>\u00bbNajve\u010dja nevarnost je razkorak med uradno retoriko in dejanskim stanjem javnih financ. Fiskalna matematika je neusmiljena. Fiskalna stabilnost ni samo trenutni primanjkljaj ali dolg v BDP. Klju\u010dno je, ali dr\u017eava ustvarja trajne obveznosti, ki jih prihodnja rast produktivnosti ne bo mogla financirati brez vi\u0161jih davkov ali dodatnega dolga. Tu je Slovenija vse bolj problemati\u010dna,\u00ab je v intervjuju za Demokracijo dejal ekonomist dr. Rok Spruk, ki pravi, da Slovenija potrebuje razvojni \u0161ok.<\/p>\n<p>Esejist, pesnik in literarni zgodovinar dr. Denis Poni\u017e pa je v intervjuju povsem razgalil moralno zavr\u017eenost dosedanjih gospodarjev Slovenije. Zlasti je kriti\u010den do ministrstva za kulturo. \u00bbTovari\u0161ica ministrica \/Asta Vre\u010dko\/ je z obema rokama zgrabila prilo\u017enost, da sebi in svojim, ki so se namno\u017eili kot u\u0161i, omogo\u010di kar se da lagodno in bogato \u017eivljenje, doma in v tujini, da se \u00bbnjeni\u00ab pomastijo s takimi projekti, kot sta bila Frankfurtski knji\u017eni sejem in Evropska prestolnica kulture 2025, in \u0161e veliko bi se na\u0161lo,\u00ab je povedal.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-970684\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/intervjuji_demokracija_st_20-300x204.jpg\" alt=\"\" width=\"628\" height=\"427\"  \/><\/p>\n<p>Dopustovanje pomembnej\u0161e od dr\u017eavnih poslov<\/p>\n<p>Medtem ko se Evropa soo\u010da z odlo\u010dilnimi pogajanji o novem ve\u010dletnem finan\u010dnem okviru EU za obdobje 2028\u20132034, vojno v Ukrajini, negotovostjo ameri\u0161ke zaveze in nestabilnostjo na ju\u017enem Kavkazu, si slovensko vodstvo preprosto vzame dopust. Robert Golob (v odhajanju) in Nata\u0161a Pirc Musar sta v kratkem \u010dasu izostala kar od treh pomembnih mednarodnih sre\u010danj: neformalnega vrha v Cipru (23.\u201324. april), Foruma treh morij v Dubrovniku (28.\u201329. april) ter 8. sre\u010danja Evropske politi\u010dne skupnosti v Erevanu (4.\u20135. maj). Tu seveda ne gre za naklju\u010dje, ampak za vzorec pasivnosti, skromnih ambicij in podcenjevanja nacionalnega interesa Slovenije v klju\u010dnem geopoliti\u010dnem obdobju.<\/p>\n<p>\u00bbTa mi je povedal direkt, kje Alenka krade.\u00ab <\/p>\n<p>V marcu 2026 je na Facebookovem profilu \u00bbMaske padajo #nismofejk\u00ab zaokro\u017eila serija avdioposnetkov, ki so razkrili zakulisje Gibanja Svoboda. Eden najbolj eksplozivnih je pogovor med nekdanjo generalno sekretarko stranke Vesno Vukovi\u0107 in generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl. S posnetka so razvidne oziroma sli\u0161ne jasne izjave: \u00bbEn Ti\u010dar \u2026 ta mi je povedal direkt, kje Alenka krade.\u00ab \u0160lo naj bi za ministrico za infrastrukturo Alenko Bratu\u0161ek, ki naj bi prek podjetja Mind in\u017eeniring iz Ormo\u017ea (lastnik Mitja Kosec, sorodnik Dejana Jurkovi\u010da z Direkcije za infrastrukturo \u2013 DRSI) in dr\u017eavne dru\u017ebe 2TDK pri projektu drugi tir \u00bbdvignila\u00ab okoli 2,5 milijona evrov javnih sredstev. Denar naj bi tekel prek pogodbe za dodaten \u00bbsupernadzor\u00ab nad projektom, \u010deprav \u017ee obstaja redni nadzornik.<\/p>\n<p>Bo uprava Darsa kon\u010dno prevzela odgovornost?<\/p>\n<p>Po podatkih policije in Darsa se je na pribli\u017eno 15 kilometrov dolgem odseku med Postojno in Razdrtim v zadnjih dveh mesecih zgodilo kar 47 prometnih nesre\u010d. Samo med prvomajskimi prazniki jih je bilo enajst, v za\u010detku maja pa je promet dodatno ohromila nesre\u010da tovornjaka, ki se je pri delovni zapori prevrnil in oplazil avtobus. Avtocesta je bila zaprta ve\u010d ur, nastale pa so ve\u010dkilometrske kolone, ki so segale dale\u010d po primorskem kraku. Zaradi serije nesre\u010d je Dars celo napovedal za\u010dasno zaprtje uvoza Postojna proti Kopru. Povod za odlo\u010ditev je bilo sedem nesre\u010d v zgolj \u0161tirih dneh, pri eni od njih je bilo potrebno tudi helikoptersko posredovanje. Pri Darsu sicer trdijo, da gre predvsem za preve\u010d pogosto neprilagojeno hitrost, neupo\u0161tevanje varnostne razdalje ter neustvarjanje re\u0161evalnega pasu in tudi utrujenost od vo\u017enje, a zdi se, da sku\u0161ajo odgovorni predvsem zmanj\u0161ati lastno odgovornost zaradi mo\u010dne obremenitve avtocest, ki je posledica leto\u0161njih del.<\/p>\n<p>Luksuz za zapornike, bolniki brez klim!<\/p>\n<p>Uradno odprtje novega zaporskega kompleksa v Dobrunjah na obrobju Ljubljane pomeni zaklju\u010dek najve\u010dje in finan\u010dno najobse\u017enej\u0161e investicije v slovenski zaporski sistem v zgodovini samostojne dr\u017eave. Projekt, katerega gradnja je intenzivno potekala od jeseni 2022, je Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije stal pribli\u017eno 86,5 milijona evrov z vklju\u010denim davkom na dodano vrednost. Novi mo\u0161ki zapor se razprostira na skoraj 26.000 kvadratnih metrih tlorisnih povr\u0161in in prina\u0161a uradno prostorsko zmogljivost za namestitev 388 zaprtih oseb. Ob uradnem prerezu traku in prevzemu objekta s strani Uprave RS za izvr\u0161evanje kazenskih sankcij (URSIKS) pa se je v javnosti in politi\u010dnem prostoru nemudoma razvila ostra razprava. Finan\u010dni podatki namre\u010d razkrivajo, da statisti\u010dni stro\u0161ek investicije zna\u0161a pribli\u017eno 221.650 evrov na posamezno zaporsko mesto, kar je spro\u017eilo nemalo vpra\u0161anj o smiselnosti porabe prora\u010dunskega denarja. Ta visok znesek je javno mnenje razdelil na dva pola ter spodbudil primerjave z drugimi javnimi podro\u010dji, ki se soo\u010dajo s hudo finan\u010dno podhranjenostjo.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-970683\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/kolumne_demokracija_st_20-1-300x221.jpg\" alt=\"\" width=\"637\" height=\"469\"  \/><\/p>\n<p>V novi Demokraciji objavljamo \u0161tevilne pronicljive kolumne na\u0161ih urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jo\u017ee Bi\u0161\u010dak, Nina \u017doher, Tanja Brki\u0107, Matev\u017e Tom\u0161i\u010d, Stane Granda, Vinko Gorenak in Andreja Vali\u010d Zver. <\/p>\n<p>Tednik Demokracija \u2013 pravica vedeti ve\u010d!<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-970686\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Demokracija_20-3-224x300.jpg\" alt=\"\" width=\"691\" height=\"925\"  \/><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: G. B. Iz\u0161la je nova \u0161tevilka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je statisti\u010dna raziskava pokazala, da&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":92065,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[2267,32,35,31,34,36,37,38,33],"class_list":{"0":"post-92064","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-demokracija","9":"tag-headlines","10":"tag-najpomembnejse-novice","11":"tag-news","12":"tag-novice","13":"tag-osrednje-novice","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116579382491570934","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92064","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=92064"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92064\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/92065"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=92064"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=92064"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=92064"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}