{"id":92070,"date":"2026-05-15T15:57:50","date_gmt":"2026-05-15T15:57:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/92070\/"},"modified":"2026-05-15T15:57:50","modified_gmt":"2026-05-15T15:57:50","slug":"ko-mestni-svet-utisanje-imenuje-demokracija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/92070\/","title":{"rendered":"Ko mestni svet uti\u0161anje imenuje “demokracija”"},"content":{"rendered":"


\n \"Se\u017eigalnica
\n <\/a><\/p>\n

Se\u017eigalnica Spittelau.\u00a0Vsaka odlo\u017eena odlo\u010ditev je odlo\u010ditev sama po sebi: odlo\u010ditev za status quo, za nadaljnje obremenjevanje ob\u010danov in za poglabljanje nezaupanja.<\/p>\n

Schedl Spittelau<\/p>\n

Maribor stoji pred odlo\u010ditvijo, ki ne bo opredelila le prihodnosti obdelave odpadkov, ampak smer celotnega trajnostnega razvoja. Vpra\u0161anje je, ali bo mesto ob Dravi znalo upravljati kompleksnost zelenega prehoda ali se bo obesilo na starih praksah, obeljenih s prividom demokracije. \u017dupan je v za\u010detku aprila napovedal posvetovalni referendum, kar bi se dalo oceniti kot demokrati\u010dno gesto s klju\u010dno vsebinsko napako –\u00a0da bi ljudje odlo\u010dali brez nujne dru\u017ebene razprave, brez dovolj globokega in temeljitega razmisleka za tako kompleksno in dolgose\u017eno odlo\u010ditev. Je pa mestni svet \u0161e to nepopolno gesto \u017eupana tri tedne po napovedi poteptal in referendum umaknil z mize – brez nadomestnega predloga, brez zaveze o nadaljevanju razprave, brez kakr\u0161nekoli vizije, kako bo tema naslovljena v prihodnje. Argument, ki so ga svetniki pri tem uporabili, je bil klasi\u010den: da o projektu \u0161e ni dovolj informacij, da je odlo\u010ditev v tem trenutku enostavno preuranjena. Paradoks, ki je ob tem nastal, je naravnost bole\u010d: namesto da bi ugotovitev mestnega sveta spro\u017eila zahtevo po poglobitvi razprave in pripravi ustreznih strokovnih podlag, je postala izgovor za njen dokon\u010dni konec. Namesto da bi ljudi ob zavedanju pomanjkljive demokrati\u010dnosti referenduma opolnomo\u010dili in jih vklju\u010dili v zares polno razre\u0161evanje problema, so vklju\u010devanje v celoti umaknili z mize –\u00a0in to z izgovorom, ki ne more prepri\u010dati ne strokovne ne splo\u0161ne javnosti.<\/p>\n

Maribor nima lastne deponije in je v celoti odvisen od izvoza preostanka odpadkov zunanjim prevzemnikom. Cena tega izvoza strmo raste<\/p>\n

Umik teme iz diskusije je \u0161e mnogo huj\u0161i problem kot zahteva po demokrati\u010dnem odlo\u010danju brez prave demokrati\u010dne diskusije –\u00a0ker slednja predpostavlja vsaj to, da je javnost pomemben dele\u017enik javne politike in da jo je nujno nasloviti, ne prezreti. Ko institucija, ki bi morala biti spodbujevalec razvoja skupnosti, postane njen cenzor, je to simptom, ki sega dale\u010d onkraj ene same to\u010dke dnevnega reda.<\/p>\n

\"Umik<\/a><\/p>\n

Umik demokrati\u010dnega vklju\u010devanja javnosti iz razmisleka o prihodnosti se\u017eigalnice ne nakazuje zgolj nadaljnje razpoke v odnosu in zaupanju med \u017eupanom in mestnim svetom kot vrhovnima institucijama odlo\u010danja na ravni mesta, temve\u010d ka\u017ee, kak\u0161en odnos in kak\u0161no zaupanje imata ti instituciji do ljudi, ki v Mariboru \u017eivijo.<\/p>\n

Andrej Petelin\u0161ek<\/p>\n

Gre za vpra\u0161anje, ali lokalna demokracija v Mariboru \u0161e deluje –\u00a0ali pa je postala le kulisa za odlo\u010ditve, ki so bile sprejete \u017ee prej, nekje drugje, brez obi\u010dajnih demokrati\u010dnih postopkov. Umik demokrati\u010dnega vklju\u010devanja javnosti iz razmisleka o prihodnosti se\u017eigalnice ne nakazuje zgolj nadaljnje razpoke v odnosu in zaupanju med \u017eupanom in mestnim svetom kot vrhovnima institucijama odlo\u010danja na ravni mesta, temve\u010d ka\u017ee, kak\u0161en odnos in kak\u0161no zaupanje imata ti instituciji do ljudi, ki v Mariboru \u017eivijo. Zaupanje v \u017eupana in lokalne odlo\u010devalce je v Mariboru \u017ee pred tem doseglo kriti\u010dno to\u010dko, umik referenduma pa je bil \u0161e en korak v tej smeri –\u00a0in hkrati jasen signal, da institucije ne nameravajo spremeniti smeri.<\/p>\n

Ko strah pred ljudmi postane uradna politika mesta<\/p>\n

\u0160tajerska prestolnica je mesto z bogato industrijsko in urbanisti\u010dno dedi\u0161\u010dino. Ima pa v DNK-ju tudi bole\u010da, travmati\u010dna obdobja. Propad velikih tovarn ob koncu prej\u0161njega stoletja je pustil globoke rane –\u00a0ne le v smislu brezposelnosti in demografskega upada, temve\u010d tudi v smislu nezaupanja do velikih obljub o “razvoju”\u00a0in “napredku”. Ko se danes\u00a0v tak\u0161nem okolju\u00a0predlaga gradnja velikega industrijskega objekta, kot je se\u017eigalnica, je povsem naravno, da se hitro prebudijo stari refleksi. Mesto, ki je \u017ee enkrat pla\u010dalo visoko ceno za odlo\u010ditve, sprejete brez njega, ima vse razloge za previdnost –\u00a0in vse pravice zahtevati, da se tokrat odlo\u010da druga\u010de. Prav ta zgodovinska ob\u010dutljivost bi morala biti izhodi\u0161\u010de za na\u010drtovanje procesa, ne ovira za njegovo izvedbo. Ker je lahko le mesto, ki je dovolj zrelo, da prepozna lastne travme, dovolj zrelo tudi za to, da jih naslovi –\u00a0z dialogom in z resni\u010dnim vklju\u010devanjem skupnosti. Prav to je bil kontekst, v katerem je bila napoved referenduma sprejeta z dolo\u010deno mero upanja: da bo tokrat druga\u010de, da bo glas skupnosti dejansko sli\u0161an.<\/p>\n

\"Propad<\/a><\/p>\n

Propad velikih tovarn ob koncu prej\u0161njega stoletja je pustil globoke rane –\u00a0ne le v smislu brezposelnosti in demografskega upada, temve\u010d tudi v smislu nezaupanja do velikih obljub o “razvoju”\u00a0in “napredku”.<\/p>\n

Andrej Petelinsek<\/p>\n

Povpre\u010den ob\u010dan na velike infrastrukturne projekte gleda skozi prizmo sindroma NIMBY. \u010ceprav na\u010deloma razume, da je treba problem nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kov ravnanja z odpadki re\u0161iti, ostro nasprotuje umestitvi objekta v svojo neposredno bli\u017eino. Ta strah ni iracionalen –\u00a0je posledica zgodovinskih izku\u0161enj, ko so bile odlo\u010ditve o industrijskih obratih pogosto sprejete dale\u010d stran od tistih, ki so nosili njihove okoljske in zdravstvene posledice. Predstavniki civilnih iniciativ so to jasno artikulirali: brez vklju\u010dujo\u010de vizije za prihodnost ni mogo\u010de pri\u010dakovati niti minimalnega zaupanja javnosti v projekt. Opozorila so bila jasna, utemeljena in javno izre\u010dena –\u00a0glasovi izkustva in odgovornosti do prostora, v katerem ljudje \u017eivijo.<\/p>\n

\"(RAZPRAVA)<\/a><\/p>\n

Saso Bizjak<\/p>\n

Prav zato je odpoved referenduma ob hkratnem odvzemu dialoga dodaten korak v smeri NIMBY. Ko se namesto takoj\u0161njega vklju\u010devanja dialog preprosto ukine, se strahovi ne zmanj\u0161ajo,\u00a0okrepijo se. Sindrom NIMBY se ne zdravi z ignoranco, temve\u010d z zaupanjem, ki ga je mogo\u010de zgraditi le skozi odprt partnerski odnos z ljudmi. Vsak dan molka je dan, ko se ta vrzel \u0161iri \u2014 in ko postaja premostitev dra\u017eja in zahtevnej\u0161a. Zaupanje, ki se ga gradi leta, je mogo\u010de uni\u010diti z eno samo odlo\u010ditvijo. In umik referenduma je bila prav tak\u0161na odlo\u010ditev.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Cena politi\u010dnega molka se meri v tonah smeti<\/p>\n

Izku\u0161nje iz tujine so neizprosne. V \u0161panski Kataloniji je spor med mestnimi oblastmi in prebivalci zaustavil obratovanje in \u0161iritev se\u017eigalnic, kar je ob\u010dine prisililo v iskanje bistveno dra\u017ejih alternativ in jim odvzelo na\u010drtovane energetske koristi. V italijanski Kampanji je zaustavitev gradnje novih objektov za termi\u010dno obdelavo odpadkov regijo pahnila v globoko komunalno krizo \u2014 stro\u0161ki izvoza smeti v tujino so eksplodirali in mo\u010dno obremenili gospodinjstva. Skupni imenovalec obeh primerov je enak: ko ni strukturiranega procesa, prevlada glasnost nad razumom, strah nad dejstvi, kratkoro\u010dni protest nad dolgoro\u010dnim interesom skupnosti. Nobena od omenjenih skupnosti ni dobila nazaj ne \u010dasa ne denarja. Vsaka od njih bi danes odlo\u010dala druga\u010de \u2014 z ve\u010d informacijami, z ve\u010d dialoga, z ve\u010d poguma za strukturiran proces. Maribor ima to prilo\u017enost \u0161e \u2014 a se okno hitro zapira. Vsaka odlo\u017eena odlo\u010ditev je odlo\u010ditev sama po sebi: odlo\u010ditev za status quo, za nadaljnje obremenjevanje ob\u010danov in za poglabljanje nezaupanja.<\/p>\n

\"(RAZPRAVA)<\/a><\/p>\n

Robert Balen<\/p>\n

Maribor\u00a0nima lastne deponije in je v celoti odvisen od izvoza preostanka odpadkov zunanjim prevzemnikom. Cena tega izvoza strmo raste: \u010de je leta 2024 prevzem tone odpadkov stal 115 evrov, se je ta znesek do leta 2026 \u017ee skoraj podvojil in dosegel 214 evrov. Ta stro\u0161ek se neposredno preliva na polo\u017enice ob\u010danov. Ignoriranje problema bi pomenilo, da bo Maribor ostal ujet v to cenovno spiralo in hkrati zapravil prilo\u017enost za lastno proizvodnjo toplote in elektri\u010dne energije, kar bi dolgoro\u010dno stabiliziralo cene ogrevanja. \u017dupan je sicer vztrajal, da si \u017eeli odpreti razpravo in da je referendum predlagal prav v duhu maksimalne transparentnosti. A ko je ostal brez podpore mestnega sveta, je tema enostavno izginila \u2014 brez nadomestnega predloga, brez zaveze, da se bo razprava nadaljevala v drugi obliki. Zgolj ti\u0161ina. In ti\u0161ina, ki jo je mestni svet pustil za seboj, ni nevtralna. Je politi\u010dno sporo\u010dilo –\u00a0da se o tem ne bo ve\u010d govorilo, vsaj ne pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Da je priro\u010dnej\u0161e, \u010de tema izgine, kot da bi se z njo soo\u010dili. To je politi\u010dna kalkulacija, ne demokrati\u010dna odgovornost.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Pobeg pred odlo\u010ditvijo je najhuj\u0161a oblika populizma<\/p>\n

\"\u010crt<\/a><\/p>\n

\u010crt Poglajen<\/p>\n

Miha Fras<\/p>\n

Predstavniki nevladnega sektorja in civilnih iniciativ so opozorili, da se mo\u017enost sodelovanja jemlje prav tistim, ki bi morali biti v njem prvi \u2014 ljudem, ki v tem mestu \u017eivijo in ki bodo posledice odlo\u010ditve o obdelavi odpadkov nosili najdlje. Nih\u010de od me\u0161\u010danov ni bil povabljen za mizo, kjer se odlo\u010da. Mestni svet je to\u010dko preprosto umaknil \u2014 in s tem (vede ali nevede) sporo\u010dil, da je javni diskurz o eni najpomembnej\u0161ih odlo\u010ditev v zgodovini mesta mote\u010d in nepotreben. Nesli\u0161ana je ostala tudi strokovna javnost, ki \u017ee dolgo opozarja na dejstvi, da demokracija ni v marmor vkovan sistem in da je tisto, kar je bilo sprejemljivo ob pisanju slovenske ustave ali Zakona o lokalni samoupravi, neskladno z izzivi, s katerimi smo soo\u010deni danes. Pa tudi, da se demokrati\u010dna kultura gradi z uveljavljanjem skupne odgovornosti, odgovornosti, ki prihaja od vsepovsod \u2014 iz civilne dru\u017ebe, iz akademske skupnosti, iz medijev, ne le iz politi\u010dnih elit na lokalni ali nacionalni ravni.<\/p>\n

Politika na vseh ravneh \u2014 od \u017eupana\u00a0prek mestnih svetnikov do pristojnih ministrstev, ki so vezana na zgodbo mariborske se\u017eigalnice \u2014 nosi merljivo odgovornost za kr\u010denje temeljnih na\u010del trajnostnega odlo\u010danja. In za ustvarjanje prostora, v katerem lahko populizem vzplamti, nara\u0161\u010dajo\u010de finan\u010dne obremenitve ljudi in nadaljnjo obremenjevanje okolja pa vrata za to vrsto politike odpirajo na ste\u017eaj.<\/p>\n

Maribor demokrati\u010den dru\u017ebeni diskurz potrebuje, \u010de \u017eeli zaresno zastaviti lastno prihodnost –\u00a0kot tehni\u010dni center in kot skupnost, v kateri so povezane najbolj produktivne misli in sile. Brez njega bo ostal mesto, ki se je odpovedalo samemu sebi!<\/p>\n

* Dr. \u010crt Poglajen je\u00a0strokovnjak za deliberativno demokracijo in strate\u0161ko komuniciranje pri zelenem prehodu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Se\u017eigalnica Spittelau.\u00a0Vsaka odlo\u017eena odlo\u010ditev je odlo\u010ditev sama po sebi: odlo\u010ditev za status quo, za nadaljnje obremenjevanje ob\u010danov in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":92071,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22],"tags":[27467,27469,150,5599,6473,256,22051,10810,62,37,58,60,38,27468],"class_list":{"0":"post-92070","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-maribor","8":"tag-demokraticna-razprava","9":"tag-demokraticni-diskurz","10":"tag-maribor","11":"tag-mestni-svet","12":"tag-mom","13":"tag-odpadki","14":"tag-referendum-o-sezigalnici","15":"tag-sezigalnica","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-vkljucevanje-in-aktiviranje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116579422193955729","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92070","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=92070"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92070\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/92071"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=92070"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=92070"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=92070"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}