{"id":92320,"date":"2026-05-15T20:45:08","date_gmt":"2026-05-15T20:45:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/92320\/"},"modified":"2026-05-15T20:45:08","modified_gmt":"2026-05-15T20:45:08","slug":"je-to-najbolj-premisljen-nacrt-kako-strmoglaviti-oblast-v-iranu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/92320\/","title":{"rendered":"Je to najbolj premi\u0161ljen na\u010drt, kako strmoglaviti oblast v Iranu?"},"content":{"rendered":"

Ameri\u0161kemu predsedniku Donaldu Trumpu je v vojni proti Iranu spodletelo, ker ni dojel, da sila ne more zlomiti dru\u017ebe, v tem primeru iranske, v britanskem mediju Unherd pi\u0161e novinar, pisatelj in univerzitetni profesor Malise Ruthven.<\/p>\n

Trumpovo nerazumevanje Irana?<\/p>\n

Ruthven, ki je velik poznavalec verstev, zlasti islama, je prepri\u010dan, da Trump ni razumel in delno\u00a0\u0161ele zdaj razume, da obstajajo dr\u017eave, ki jih ne dr\u017eijo skupaj zgolj institucije ali prisila, temve\u010d globlje pripovedi o trpljenju. Iran je ena tak\u0161nih dr\u017eav. Pri tem obstaja podobnost z Irsko, ki obenem ponuja tudi namige o tem, kako bi se lahko iranski re\u017eim kon\u010dno zru\u0161il, pi\u0161e v Dublinu rojeni Ruthven.<\/p>\n

Pri tem Ruthven potegne vzporednice med velikono\u010dnim uporom leta 1916, ki so ga spro\u017eili zagovorniki irske neodvisnosti od Velike Britanije, in mu\u010deni\u0161tvom imama Huseina v Karbali v 7. stoletju. Husein je bil vnuk preroka Mohameda, ki so ga skupaj z dru\u017eino pobili vojaki omajadskega (tudi umajadskega) kalifa\u00a0Jazida.<\/p>\n

Pomen mu\u010deni\u0161tva imama Huseina za Irance<\/p>\n

V obeh primerih, pri krvavo zatrtem uporu Ircev leta 1916\u00a0in umoru imama Huseina, se je prelivanje krvi spremenilo v dramo, poraz pa je postal moralna zmaga, poudarja Ruthven. Dodaja, da se Huseinovega mu\u010deni\u0161tva v \u0161iitskem islamu ne le spominjajo, ampak ga vedno znova uprizarjajo. Skozi praznovanje a\u0161ure \u2013 s procesijami, \u017ealostinkami, ritualnim samobi\u010danjem in pasijonskimi igrami \u2013 je Karbala med \u0161iiti trajno prisotna.<\/p>\n

\"Grobnica<\/p>\n

Grobnica imama Huseina v Karbali v Iraku je sveti kraj za \u0161iite.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Zatiranje potrjuje moralni red, ne pa ga zanika. Trpljenje predvideva ma\u0161\u010devanje. Pomembna je strukturna ideja: da nepravi\u010dna smrt ustvarja avtoriteto, da \u017ertvovanje povezuje skupnost in da se izguba lahko spremeni v trajno politi\u010dno spodbudo, pojasnjuje Ruthven.<\/p>\n

\u0160iizem dvanajstih imamov postane iranska dr\u017eavna vera<\/p>\n

Ta \u0161iitski pogled je v Iranu s safavidsko revolucijo v 16. stoletju dobil\u00a0specifi\u010dno nacionalno obliko. Novi vladar \u0161ah Ismail\u00a0se je preusmeril iz pri\u010dakovanega imama ali mesijanskega lika svojih turkmenskih privr\u017eencev v \u0161iizem dvanajstih imamov. Ta \u0161iizem dvanajstih imamov je postal tudi dr\u017eavna vera.<\/p>\n

“V \u0161iizmu dvanajstih imamov pravi imam v liniji Alija in Huseina ostaja skrit. To pomeni, da je njegova pri\u010dakovana vrnitev, ko bo prinesel splo\u0161ni mir in blaginjo, odlo\u017eena za nedolo\u010den \u010das. S sprejetjem te teologije je \u0161ah Ismail storil ve\u010d kot le uveljavil doktrinarni premik. Za\u010drtal je tudi civilizacijsko mejo.”<\/p>\n

Iranci se lo\u010dijo od sunitskega sveta<\/p>\n

Iran se je s tem za\u010del lo\u010devati ne le od svojih neposrednih tekmecev, temve\u010d tudi do sunitskega sveta, v katerem\u00a0je prevladovalo Otomansko cesarstvo, katerega pravno in institucionalno \u017eivljenje je oblikovala hanefijska pravna pravovernost.<\/p>\n

\"Vojska<\/p>\n

Vojska \u0161aha Ismaila, ki je v Iranu kot dr\u017eavno vero uveljavil \u0161iizem dvanajstih imamov. Fotografija slike iz 17. stoletja.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

“Sprejetje \u0161iizma je tako delovalo kot oblika geopoliti\u010dne diferenciacije: na\u010din vpisovanja verske posebnosti v tkivo dr\u017eavnosti, podoben\u00a0na\u010dinu, na katerega se je Irska uprla vsiljevanju anglikanskega protestantizma s sprejetjem rimskokatoli\u0161ke doktrine,” trdi Ruthven.<\/p>\n

Pomen trpljenja in odre\u0161itve v iranski nacionalni identiteti<\/p>\n

S\u010dasoma se je perzijska zgodovinska zavest delno zdru\u017eila s sveto zgodovino, katere \u010dustveno sredi\u0161\u010de je le\u017ealo zunaj meja dr\u017eave, v Karbali v dana\u0161njem Iraku, medtem ko je njeno eshatolo\u0161ko obzorje kazalo na vrnitev skritega imama \u2013 tistega, \u010digar vrnitev bo pomenila konec sveta \u2013 v liniji Alija in Huseina. Rezultat je bila nacionalna identiteta, ki je bila podprta s pripovedjo, v kateri\u00a0krivica, trpljenje in odlo\u017eeno odre\u0161enje niso bili naklju\u010dja, temve\u010d strukturna na\u010dela.<\/p>\n

Gledano v tej lu\u010di, odpornost Islamske republike Iran, ki je Trumpa tako zmedla kot razjezila, ni presenetljiva. Kar jo ohranja, ni zgolj represija, prav tako ne ideologija v o\u017ejem smislu, temve\u010d zgodovinska\u00a0usedlina zlitja religije, spomina in narodnosti. Zunanji pritisk namesto oslabitve odlo\u010dnosti tvega, da bo aktiviral prav tiste simbolne okvire, ki stisko spremenijo v potrditev namena. To ni omejeno le na Iran, poudarja Ruthven.<\/p>\n

So mogo\u010de vzporednice med Irsko in Iranom?<\/p>\n

“Na drugi strani Perzijskega zaliva, v Bahrajnu in na vzhode Savdske Arabije, \u0161iitske skupnosti ostajajo potisnjene na politi\u010dno obrobje. Usmrtitev savdskega \u0161iitskega duhovnika Nimra Al Nimra leta 2016 v Savdski Arabiji je bila mi\u0161ljena kot odvra\u010dilni ukrep. Namesto tega je delovala kot mu\u010deni\u0161tvo: sodobna ponovna uprizoritev paradigme Karbale, zlasti z njenim transnacionalnim odmevom. Pritiska\u00a0na Iran ni mogo\u010de preprosto omejiti na njegovo ozemlje. Dotika se \u0161ir\u0161ega prizori\u0161\u010da, kjer \u017ertvovanje ostaja mo\u010dna politi\u010dna sila.”<\/p>\n

\"Veliki<\/p>\n

Veliki ajatola Ruhola Homeini v Teheranu februarja 1979, obkro\u017een s privr\u017eenci. Ajatola Homeini je bil vodja iranske islamske revolucije in je v Iranu vzpostavil teokratski oziroma klerikalni sistem.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Po besedah Ruthvena je irsko-iranska primerjava pou\u010dna prav zato, ker je asimetri\u010dna. Irski katolicizem je bil del univerzalne Cerkve, ki se je raztezala dale\u010d prek\u00a0otoka, medtem ko je bil \u0161iizem dvanajstih imamov zgodovinsko manj\u0161inska tradicija, ki se je podr\u017eavila. Vendar sta oba ohranjala identiteto, ki je bila pod tujim pritiskom, s pripovedmi o trpljenju in vztrajnosti.<\/p>\n

Irsko katoli\u0161tvo kot nosilec narodne identitete<\/p>\n

Na Irskem je katolicizem navsezadnje deloval kot nosilec nacionalne identitete pod protestantsko prevlado, v Iranu je \u0161iizem dvanajstih imamov igral primerljivo vlogo v odnosu do \u0161ir\u0161ega sunitskega sveta. V obeh primerih mu\u010deni\u0161tvo ponuja jezik, skozi katerega lahko politi\u010dna \u0161ibkost postane katalizator moralne dejavnosti.<\/p>\n

“Obstajajo pou\u010dne vzporednice, ko gre za izobra\u017eevanje. Sredi 20. stoletja je na Irskem Katoli\u0161ka cerkev izvajala obliko mehke teokracije, nadzorovala \u0161ole, oblikovala u\u010dne na\u010drte in zagotavljala moralne\u00a0intelektualce s pomo\u010djo ustanov, kot je znano semeni\u0161\u010de Maynooth.”<\/p>\n

Veliki preobrat na Irskem<\/p>\n

\u010ce je jezik \u017ertvovanja pomagal ohranjati irsko katoli\u0161ko identiteto pod zunanjo prevlado, je bilo kasnej\u0161e razkritje zlorabe duhov\u0161\u010dine tisto, ki je od znotraj na\u010delo njeno moralno avtoriteto, opozarja Ruthven.<\/p>\n

\"Donaldu<\/p>\n

Donaldu Trumpu je v vojni proti Iranu spodletelo, ker ni dojel, da s silo ne more zlomiti iranske dru\u017ebe, ker jo povezuje pripoved o trpljenju, trdi Ruthven.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Od devetdesetih let preteklega stoletja je vrsta uradnih preiskav razkrila vzorec, ki ni bil zgolj epizodi\u010den, temve\u010d sistemati\u010den:\u00a0 neporo\u010dene matere in njihove otroke so zlorabljali\u00a0duhov\u0161\u010dina\u00a0in verski\u00a0redovi, kar je \u0161e poslab\u0161ala institucionalna navada prikrivanja, prena\u0161anja krivic in zanikanja.<\/p>\n

Irski preskok iz zelo religiozne v zelo sekularizirano dru\u017ebo<\/p>\n

Irske dru\u017ebe ni \u0161okiral le obseg prestopkov, temve\u010d tudi razkol med zgodovinsko vlogo Cerkve kot varuhinje nacionalne vrline in njenim neuspehom pri za\u0161\u010diti najranljivej\u0161ih v njeni oskrbi, trdi Ruthven.<\/p>\n

Posledice so bile globoke. Cerkev, ki je imela na Irskem neko\u010d skoraj hegemonisti\u010dni vpliv na izobra\u017eevanje, socialno varstvo in moralno domi\u0161ljijo dr\u017eave, je nenadoma relativizirala svojo avtoriteto. Udele\u017eba pri ma\u0161i se je zmanj\u0161ala, duhovni\u0161ki poklici so se skr\u010dili, spo\u0161tovanje, zaradi katerega je bila duhovni\u0161ka avtoriteta dolgo izklju\u010dena iz\u00a0kritike, pa so zamenjali nadzor, jeza in v mnogih primerih brezbri\u017enost.<\/p>\n

Kako v Iranu poteka razgradnja verske avtoritete?<\/p>\n

“Za zdaj\u00a0se irski primer morda razlikuje od iranskega. Navsezadnje\u00a0je Iran zagotovo do\u017eivel lastne krize legitimnosti, vendar njegovih\u00a0duhovnikov niso diskreditirale primerljive dokumentirane zlorabe otrok v verskih ustanovah. Preganjanje homoseksualnega vedenja, pa naj bo \u0161e tako zoprno, morda \u0161e ni v nasprotju z glavnimi islamskimi vrednotami.”<\/p>\n

\"Pripadnice<\/p>\n

Pripadnice milice Basid\u017e v Teheranu 17. aprila letos ob dr\u017eavnem dnevu deklet. Milica Basid\u017e, ki je del Iranske revolucionarne garde, z nasiljem zatira proteste prebivalstva v Iranu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Po besedah Ruthvena erozija avtoritete v Iranu poteka po druga\u010dnih poteh: zaradi politi\u010dne represije, slabega gospodarstva, generacijske odtujenosti in ne po moralni imploziji, ki jo na Irskem spro\u017eijo razkritja duhovni\u0161kih prestopkov. Vendar pa se lahko zlom v Iranu \u0161e zgodi: \u010de in ko bodo grozote brutalnih represij v Iranu v za\u010detku leto\u0161njega leta pri\u0161le na dan.<\/p>\n

Kako je izobra\u017eevalni sistem, ki ga je nadzirala Cerkev, Irsko spremenil v sekularno dr\u017eavo<\/p>\n

“Morda bo Irska pokazala pot. Tukaj je ironija. Izobra\u017eevalni sistem, ki ga nadzira Cerkev, se je izkazal za nepri\u010dakovano u\u010dinkovitega. Strogost zaklju\u010dnega spri\u010devala, ki je bila pogosto v ugodnem nasprotju z britanskim sistemom spri\u010deval, je pripomogla k nastanku visoko pismenega in analiti\u010dno sposobnega prebivalstva. Iste strukture, ki so uveljavljale konformizem, so gojile tudi kriti\u010dno presojo.”<\/p>\n

Ko se je moralna avtoriteta Cerkve po \u0161kandalih z zlorabami zru\u0161ila, so te navade kriti\u010dne presoje omogo\u010dile izjemno hiter kulturni premik. V eni generaciji se je Irska iz ene najbolj religioznih dru\u017eb v Evropi spremenila v eno najbolj sekulariziranih.<\/p>\n

Bo iranski izobra\u017eevalni sistem spodnesel iransko teokracijo?<\/p>\n

Podoben\u00a0paradoks se lahko poka\u017ee v Iranu. Islamska republika je mo\u010dno investirala v izobra\u017eevanje, s \u010dimer je pismenost in visoko\u0161olsko izobrazbo iranskih\u00a0u\u010dencev dvignila na raven, ki jih postavlja v konkuren\u010den svetovni polo\u017eaj, zlasti na podro\u010dju znanosti in in\u017eenirstva.<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

Je oziroma bo iranski izobra\u017eevalni sistem nehote ustvaril pogoje za razgradnjo teokratskega sistema v Iranu?
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Kljub pravilom, ki jih silijo v no\u0161enje naglavne rute, so \u017eenske dosegle osupljivo raven izobrazbe. Kot je raziskovalec Rasmus Nielsen ugotovil v svoji globalni raziskavi srednje\u0161olskega naravoslovnega izobra\u017eevanja, je pou\u010devanje naravoslovja, vklju\u010dno z evolucijo, v Iranu primerljivo z ve\u010dino zahodnih dr\u017eav.<\/p>\n

V Iranu pou\u010dujejo znanstveno teorijo evolucije, v sunitskem svetu jo zavra\u010dajo<\/p>\n

“Primerjava s sunitskim svetom je tukaj pou\u010dna. Tudi v relativno sekularnih dr\u017eavah, kot je Tur\u010dija, je pou\u010devanje evolucije \u2013 predpogoja za osnovno naravoslovno izobra\u017eevanje \u2013 zaznamovano s kulturnimi vojnami, podobnimi tistim, ki divjajo v nekaterih delih ZDA. V Savdski Arabiji, glavnem iranskem sunitskem tekmecu, se evolucija v u\u010dbenikih srednje\u0161olskega izobra\u017eevanja komaj omenja, razen na\u00a0naprednih te\u010dajih biologije, kjer je predstavljena kot ‘zmotna in bogokletna teorija, ki jo je izpeljal Angle\u017e Charles Darwin, ki je zanikal Alahovo stvarjenje \u010dlove\u0161tva’.”<\/p>\n

Tako kot na Irskem tudi iranska izobrazba nosi vgrajeno napetost. Sistem, zasnovan za reprodukcijo ideolo\u0161ke konformnosti, je pomagal ustvariti prebivalstvo, ki je sposobno podvomiti o samih strukturah, ki ga upravljajo.<\/p>\n

Protislovje med klerikalno oblastjo in izobra\u017eevalnim sistemom, ki te\u017ei k modernizaciji?<\/p>\n

Protesti, ki so izbruhnili z Zelenim gibanjem leta 2009 in po smrti Mahse Amini 13 let pozneje, niso bili le o patriarhalnih pravilih in klerikalni avtoriteti. Namesto tega so razkrili globlje protislovje med klerikalno upravo in izobra\u017eevalnim na\u010drtom, usmerjenim v modernizacijo.<\/p>\n

\"Malise<\/p>\n

Malise Ruthven je prepri\u010dan, da se lahko v Iranu s\u010dasoma zgodijo podobni procesi kot na Irskem: prehod iz zelo religiozne oziroma teokratske dr\u017eave v sekularno dr\u017eavo.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

\u0160iizem dvanajstih imamov s svojim poudarkom na skritem imamu in eshatolo\u0161kim pri\u010dakovanjem vrnitve uvaja na\u010delo osebne mediacije, ki je blizu katoli\u0161tvu. Njegova teologija, tako kot katoli\u0161ki tomizem, vsebuje racionalisti\u010dne elemente, ki lahko pomagajo pri napredku znanosti. Avtoriteta ni omejena na besedilo, ampak je utele\u0161ena, prenesena in pri\u010dakovana. To eshatolo\u0161ko obzorje stopnjuje dramaturgijo \u017ertvovanja. Karbale\u00a0se ne le spominjamo, ampak je tudi nedokon\u010dana. Njena re\u0161itev je v prihodnosti, pi\u0161e Ruthven.<\/p>\n

Kak\u0161na pot v prihodnosti \u010daka Iran?<\/p>\n

“Napovedi o skoraj\u0161njem propadu Teherana, bodisi iz Washingtona bodisi iz Jeruzalema, so se pogosto izkazale za neutemeljene. Lahko bombardirate mostove in klinike, izvajate atentate na voditelje, zaostrite sankcije \u2013 ali celo blokirate pristani\u0161\u010da in prevzamete ladje. Ne morete pa zlahka razre\u0161iti\u00a0solidarnosti, temelje\u010de na pripovedi, ki trpljenje razlaga kot moralno, celo ontolo\u0161ko opravi\u010dilo. Umik Cerkve na Irskem ka\u017ee, da se tak\u0161ne strukture lahko s\u010dasoma razkrojijo, vendar le od znotraj in pogosto zaradi nenamernih posledic prav tistih institucij, ki so jih podpirale. Iran morda \u0161e \u010daka podobna pot, a do nje ne bodo pri\u0161li\u00a0z bombami,”\u00a0\u0161e pi\u0161e Ruthven v Unherdu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ameri\u0161kemu predsedniku Donaldu Trumpu je v vojni proti Iranu spodletelo, ker ni dojel, da sila ne more zlomiti…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":92321,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[409,333,3393,10009,27534,27533,37,38,64,8616,63,404,1130],"class_list":["post-92320","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-donald-trump","tag-iran","tag-irska","tag-islam","tag-malise-ruthven","tag-siiti","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-vojna-proti-iranu","tag-world","tag-zda","tag-zgodovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116580550352804977","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92320","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=92320"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92320\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/92321"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=92320"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=92320"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=92320"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}