Cene stanovanjskih nepremi\u010dnin v Sloveniji so v zadnjem desetletju rasle bistveno hitreje od pla\u010d, ka\u017eejo podatki Statisti\u010dnega urada RS ter Geodetske uprave RS. Dostopnost stanovanj je v Sloveniji posledi\u010dno vse manj\u0161a, \u0161e posebej za mlade.<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:<\/p>\n
Slovenci za kvadrat stanovanja delamo vse dlje. Leta 2015 si lahko s povpre\u010dno letno neto pla\u010do kupil pribli\u017eno 8,4 m\u00b2, leta 2025 pa le \u0161e okoli 6 m\u00b2.
\nCene nepremi\u010dnin so v Sloveniji rasle pribli\u017eno dvakrat hitreje od pla\u010d.
\nNa trgu vztraja prese\u017eno povpra\u0161evanje ob premajhni ponudbi novih stanovanj.<\/p>\n
\u010cakanje na preobrat na nepremi\u010dninskem trgu se ni obrestovalo<\/p>\n
Marsikdo, ki je zaradi stanja na nepremi\u010dninskem trgu v zadnjih letih z nakupom nepremi\u010dnine odla\u0161al, je bil prepri\u010dan, da bodo cene prej ali slej padle. Vzorci iz preteklih desetletij so namre\u010d nakazovali, da bi se lahko zgodil preobrat, saj se je \u0161tevilo izvedenih prodaj umirilo, kar pomeni, da kupci niso bili ve\u010d pripravljeni ali pa enostavno niso zmogli kupiti nepremi\u010dnin po prodajni ceni.<\/p>\n
Vendar se to ni zgodilo. Po kratkem “predahu”\u00a0v \u010dasu epidemije je sledila prava eksplozija rasti cen, zadnje poro\u010dilo Gursa pa ka\u017ee na neverjetne dvige in nove rekorde<\/a>.\u00a0<\/p>\n Na ravni dr\u017eave so v preteklem letu cene stanovanj v ve\u010dstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, vendar rast ni bila enakomerna po vsej dr\u017eavi. Preberite, kje so cene najvi\u0161je, kje je bila najvi\u0161ja rast in ali so cene sploh kje padle<\/a>.\u00a0<\/p>\n Pred desetimi leti smo\u00a0lahko za ta denar dobili bistveno ve\u010d<\/p>\n Leta 2015 je bila slika sicer za povpre\u010dnega Slovenca ali Slovenko precej bolj ugodna.<\/p>\n Ob neto pla\u010di 1013 evrov je kvadratni meter rabljenega stanovanja zna\u0161al 1450. To pomeni, da si je lahko povpre\u010den dr\u017eavljan z letno pla\u010do privo\u0161\u010dil ve\u010d kot osem\u00a0kvadratnih metrov stanovanja.<\/p>\n “Ugodna gospodarska klima \u0161e naprej spodbuja rast povpra\u0161evanja po nepremi\u010dninah,” so takrat\u00a0v poro\u010dilu ugotavljali na Gursu. Glavni dejavniki, ki so vplivali\u00a0na rast povpra\u0161evanja po stanovanjskih nepremi\u010dninah, so bili nizke obrestne mere, skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki je takrat trajala \u017ee tri leta, pove\u010danje zaposlenosti in rast mase pla\u010d ter zni\u017eanje cen stanovanj v \u010dasu krize.<\/p>\n “Nizke obrestne mere poleg zadol\u017eevanja za nakup ali individualno gradnjo nepremi\u010dnin spodbujajo tudi nalo\u017ebe v nepremi\u010dnine kot alternativo var\u010devanju ali bolj tveganim nalo\u017ebam. Na pove\u010devanje povpra\u0161evanja po zazidljivih zemlji\u0161\u010dih vpliva tudi \u010dedalje ve\u010dji interes potencialnih investitorjev za gradnjo novih stanovanjskih enot za trg,”\u00a0so napisali na Gursu.<\/p>\n Sledila je zmerna rast, vse do leta 2020, ko je epidemija covida-19 <\/a>trg za\u010dasno ohladila. A za tem je sledilo eno najhitrej\u0161ih obdobij rasti cen nepremi\u010dnin v Sloveniji. To se kljub zmanj\u0161anju prometa ni umirilo,\u00a0nasprotno \u2013 cene so \u0161le v nebo.<\/p>\n Paradoks: Zmanj\u0161anje prometa, cene nepremi\u010dnin pa \u0161e vedno v vzponu<\/p>\n Zanimiva je tudi uvodna misel Gursa v poro\u010dilu za leto 2023: “Zdi se, da na slovenskem nepremi\u010dninskem trgu prihaja do paradoksa. Kljub ob\u010dutnemu zmanj\u0161anju prometa z nepremi\u010dninami v letu 2023 so cene prakti\u010dno vseh vrst nepremi\u010dnin \u0161e vedno v vzponu. Ponudba na trgu nikakor ne more zadostiti nara\u0161\u010dajo\u010demu povpra\u0161evanju, in postavlja se vpra\u0161anje: zakaj je\u00a0tako?”<\/p>\n Na Gursu so med klju\u010dnimi razlogi za ta pojav izpostavili dolgoletno odsotnost ustrezne sistemske regulative, organizacije in financiranja nepremi\u010dninskega sektorja. “Posledi\u010dno so v nepremi\u010dninskem sektorju \u017ee 30 let prisotne te\u017eave, ki izhajajo iz problematike na podro\u010dju prostorskega na\u010drtovanja, urejanja komunalne infrastrukture, gradnje, dav\u010dne politike in stanovanjske politike. Rezultat tega je, da sta ponudba in povpra\u0161evanje po nepremi\u010dninah v Sloveniji na to\u010dki, kjer se vsi spra\u0161ujejo, ali so visoke cene nepremi\u010dnin “normalne”\u00a0in kam to pelje. Potrebne so sistemske spremembe na vseh omenjenih podro\u010djih nepremi\u010dninskega sektorja,”\u00a0so opozorili.<\/p>\n A o\u010ditno njihova opozorila niso zalegla, saj se rast \u0161e vedno nadaljuje.\u00a0Zadnje poro\u010dilo Gursa ka\u017ee, da so cene hi\u0161 in stanovanj presegle vse rekorde<\/a>, cena rabljenega stanovanja na meter pa je na ravni dr\u017eave presegla 3000 evrov.<\/p>\n \u0160e Banka Slovenije namiguje na obdav\u010ditev stanovanjskih nepremi\u010dnin<\/p>\n Stanovanje je tako danes glede na dohodek bistveno manj dostopno kot pred 10 leti.\u00a0Medtem ko so se cene stanovanj od leta 2015 pove\u010dale za ve\u010d kot 120 odstotkov, je povpre\u010dna neto pla\u010da\u00a0zrasla\u00a0le za pribli\u017eno 58.<\/p>\n Da so stanovanjske nepremi\u010dnine v Sloveniji precenjene, ugotavlja tudi Banka Slovenije<\/a>. “Obdav\u010ditev stanovanjskih nepremi\u010dnin bi morda lahko, \u010de bi bila ustrezno oblikovana, pove\u010dala ponudbo rabljenih stanovanj za oddajo in prodajo,” pi\u0161ejo v majskem poro\u010dilu o finan\u010dni stabilnosti.\u00a0A zadnji poskus, da bi pri\u0161lo do dodatnih obdav\u010ditev nepremi\u010dnin, je v \u010dasu Golobove vlade padel v vodo<\/a>. Glede na trenutno razmerje na politi\u010dnem parketu pa je verjetnost, da bi poslanci v parlamentu podprli tak\u0161en predlog, prakti\u010dno ni\u010dna, sode\u010d po njihovih stali\u0161\u010dih glede stanovanjske politike<\/a>.<\/p>\n