![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/krf-in-kf-dan-spomina-300x200.png\")
<\/p>\nPi\u0161e: C. R.<\/p>\n
Nocoj, v soboto, 16. maja 2026, ob 21. uri bo na Trgu republike v Ljubljani potekala osrednja spominska slovesnost ob nacionalnem dnevu spomina na \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja. Pod skupnim geslom \u00bbKer smo ljudje\u00ab jo organizirajo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Dru\u0161tvo Zdru\u017eeni ob Lipi sprave in pobuda Vsepovojitev.<\/p>\n
Spominski ve\u010der je namenjen skupnemu pri\u017eigu lu\u010di, molitvi ter dostojnemu spominu na tiso\u010de zamol\u010danih \u017ertev revolucionarnega in totalitarnega nasilja na slovenskih tleh.<\/p>\n
Podrobnosti o osrednji slovesnosti:<\/p>\n
Datum in ura: Nocoj, sobota, 16. maj 2026, ob 21.00
\nLokacija zbora: Ljubljana, Trg republike \u2014 osrednji plo\u0161\u010dadni del trga pred stavbo Dr\u017eavnega zbora (pri Spomeniku revolucije), kjer bodo v krogu postavljene spominske lu\u010di.
\nSodelujejo: Marcelo Brula, Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, Rok Poga\u010dnik, Lojze Peterle, Pavle Ravnohrib, Mo\u0161ki pevski zbor TD Bri\u0161e ter varuhi spomina.
\nTelevizijski prenos: Za vse, ki ne morete priti v Ljubljano, bo potekal neposredni prenos na programu Planet 2.<\/p>\n
Poziv obiskovalcem: Organizatorji napro\u0161ajo vse udele\u017eence, naj s seboj prinesejo sve\u010de in slovenske zastave, s katerimi bomo trg obsijali v znamenje resnice, spomina in narodne enotnosti.<\/p>\n
<\/p>\n
Kot uvod v spominski ve\u010der: Predavanje dr. Jo\u017eeta De\u017emana ob 19.00<\/p>\n
Kot pomemben uvod v nocoj\u0161nje spominsko dogajanje bo pred osrednjo slovesnostjo potekalo strokovno predavanje. Kulturni forum SDS in Kr\u0161\u010danski forum SDS v okviru cikla Pozabljena zgodovina vabita na predavanje dr. Jo\u017eeta De\u017emana z naslovom \u00bbSpomin na \u017ertve komunizma je temelj Republike Slovenije\u00ab.<\/p>\n
Kdaj: Nocoj, v soboto, 16. maja 2026, ob 19. uri
\nKje: Dvorana Slovenske matice (Kongresni trg 8\/I, Ljubljana)
\nModeratorka: dr. Ignacija Fridl Jarc, predsednica Kulturnega foruma.<\/p>\n
Dnevi spomina so izraz na\u0161ih vrednot<\/p>\n
Dnevi, ki jih narod ohranja v svojem zgodovinskem spominu, niso le prazne vrstice v koledarju. So neposreden izraz na\u0161ih vrednot, odnosa do resnice in spo\u0161tovanja do tistih, ki so nosili najte\u017eje breme trpljenja. Dan spomina na \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja je dan poklona \u010dlove\u0161kemu dostojanstvu \u2013 temeljni vrednoti evropske civilizacije. Je glasen opomin prihodnjim generacijam, da se je treba nasilju nad druga\u010de misle\u010dimi vedno odlo\u010dno upreti.<\/p>\n
Ta dan pripada tistim, ki jih je komunisti\u010dni re\u017eim na Slovenskem preganjal z montiranimi procesi, zapori in poni\u017eanjem. Posve\u010den je tiso\u010dem, ki so morali zapustiti domovino, in vsem, ki jih je totalitarna oblast posku\u0161ala izbrisati iz spomina z izvensodnimi poboji. Njihove zgodbe sono bile desetletja na\u010drtno zamol\u010dane in prikrite.<\/p>\n
Politi\u010dni dekreti ne morejo izbrisati trpljenja in solza<\/p>\n
Nacionalni dan spomina je bil prvotno razgla\u0161en v spomin na 17. maj 1942, ko so partizanske enote v soteski I\u0161ke brutalno umorile 53 civilistov. Med njimi je bilo najve\u010d slovenskih Romov, vklju\u010dno s 24 otroki in nose\u010dnicami. Ta tragi\u010dni dogodek simbolizira za\u010detek masovnih medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev.<\/p>\n
\u010ceprav je bil ta dan pred tremi leti (16. maja 2023) s strani vlade Roberta Goloba na dopisni seji administrativno preklican \u2014 in to nezasli\u0161ano, ravno med potekom takratne spominske slovesnosti \u2014, nobena politi\u010dna odlo\u010ditev ne more izbrisati zgodovine. Dekreti ne morejo zaceliti ran mater, o\u010detov in otrok, ki so izgubili svoje najdra\u017eje.<\/p>\n
Nobena oblast nima pravice prepovedati groba, imena in prgi\u0161\u010da zemlje nad mrtvim \u010dlovekom. \u017de pred 2500 leti so stari Grki vedeli, da se civiliziranost dru\u017ebe meri po tem, ali dostojno pokoplje svoje umrle \u2013 ne glede na to, na kateri strani so padli. Slovenija v 21. stoletju tega civilizacijskega koraka pod trenutno vladajo\u010do politiko \u0161e vedno ni zmogla.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/morisce-iska.png-300x198.webp.webp\")
Mori\u0161\u010de v I\u0161ki. (Foto: Augusta d.o.o.)<\/p>\n
Resnica je edina pot do sprave: Parlamentarni boj za dostojen pokop<\/p>\n
Narod, ki mol\u010di o lastnih zgodovinskih zlo\u010dinih, tvega, da se bodo krivice ponovile. Resnica ne ogro\u017ea demokracije, ampak je edini temelj prenovljene narodne sprave. Kot neposredni odgovor na vladno ignoranco so opozicijske stranke (NSi s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, SDS, Demokrati, SLS in Fokus) maja 2026 v parlamentarno proceduro vlo\u017eile nov predlog Zakona o pokopu in spominu \u017ertev prikritih grobi\u0161\u010d, ki prina\u0161a klju\u010dne sistemske re\u0161itve:<\/p>\n
Ponovno uradno uvedbo nacionalnega dneva spomina na \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja.
\nUreditev civiliziranega pokopa posmrtnih ostankov ve\u010d tiso\u010d \u017ertev (tudi iz brezna pod Macesnovo gorico) na osrednjem ljubljanskem pokopali\u0161\u010du \u017dale, \u010demur mestna oblast pod vodstvom Zorana Jankovi\u0107a trmasto nasprotuje.
\nUvedbo uradnih mrli\u0161kih listov za vse \u017ertve vojne in revolucije, s \u010dimer bi jim dr\u017eava kon\u010dno priznala status pokojnih oseb.
\nNatan\u010den postopek identifikacije z DNK analizami v sodelovanju s svojci, kar bo omogo\u010dilo dokon\u010dno prepoznavo izkopanih posmrtnih ostankov.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/44_6_macesnova_gorica_zrtve_FOTO_SSK-300x169.jpg\")
Ve\u010dina \u017ertev pobojev \u0161e danes nima dostojnega groba (na sliki pogled na Macesnovo gorico, kjer je bilo izkopanih 3450 okostij umorjenih domobrancev, ki \u0161e danes niso dostojna pokopana). (foto: SSK)<\/p>\n
Mednarodni odmev in evropska obsodba<\/p>\n
Dogajanje v Sloveniji je mo\u010dno odjeknilo tudi na mednarodnem parketu. Evropska poslanka Romana Tomc je v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem na Odbor za peticije Evropskega parlamenta vlo\u017eila peticijo o kr\u0161enju pravice do pokopa in ukinitvi spominskega dneva.<\/p>\n
Rezultat teh prizadevanj je bila zgodovinska Resolucija o ohranjanju spomina na \u017ertve povojnega komunisti\u010dnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel julija 2025. Evropski poslanci so v njej uradno izrazili globoko ob\u017ealovanje nad vladnim izbrisom dneva spomina, obsodili pomanjkanje odgovornosti za storjene zlo\u010dine ter Republiko Slovenijo jasno pozvali k spo\u0161tovanju evropskih vrednot, odprtju arhivov tajnih slu\u017eb (UDBA) in zagotovitvi pravice do dostojnega pokopa za vse umorjene.<\/p>\n
Veli\u010dina dr\u017eave se ne meri po njeni mo\u010di, ampak po tem, koliko \u010dlove\u010dnosti premore. Slovesnost \u00bbKer smo ljudje\u00ab ostaja svetilnik spomina, ki dokazuje, da pietete in zgodovinske resnice ni mogo\u010de izbrisati z nobenim politi\u010dnim dekretom. Vabljeni, da z va\u0161o prisotnostjo izka\u017eete spo\u0161tovanje tistim, ki jim je bilo to desetletja krateno.<\/p>\n
Spo\u0161tujmo resnico. Ohranimo spomin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: C. R. Nocoj, v soboto, 16. maja 2026, ob 21. uri bo na Trgu republike v Ljubljani…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":93330,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[32,35,31,34,36,37,38,33],"class_list":{"0":"post-93329","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-headlines","9":"tag-najpomembnejse-novice","10":"tag-news","11":"tag-novice","12":"tag-osrednje-novice","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116586216480665345","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93329","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93329"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93329\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/93330"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93329"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=93329"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=93329"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}