\u0160vicarska zvezna obve\u0161\u010devalna slu\u017eba je sporo\u010dila, da bo odprla zape\u010datene dosjeje o nacisti\u010dnem vojnem zlo\u010dincu Josefu Mengeleju, a ni navedla, kdaj se bo to zgodilo, danes poro\u010da britanski BBC. Zloglasni zdravnik, znan kot Angel smrti, naj bi se med begom zadr\u017eeval tudi v \u0160vici, tamkaj\u0161nje oblasti pa so doslej zavra\u010dale dostop do dokumentov.<\/p>\n
Mengele je deloval v tabori\u0161\u010du Auschwitz v okupirani Poljski, kjer je odlo\u010dal, koga bodo poslali v plinske celice. Zapornike, predvsem otroke in dvoj\u010dke, je izbiral tudi za razli\u010dne medicinske poskuse, nato pa jih po\u0161iljal v smrt.<\/p>\n
Po vojni je tako kot \u0161tevilni drugi nacisti spremenil ime in s pomo\u010djo la\u017ene identitete na \u0161vicarskem konzulatu v italijanski Genovi dobil potovalne dokumente Rde\u010dega kri\u017ea, s katerimi je pobegnil v Ju\u017eno Ameriko.<\/p>\n
Rde\u010di kri\u017e je dokumente namenil tiso\u010dem ljudi po Evropi, ki so po vojni ostali brez domovine, vendar so jih pridobili tudi nacisti, ki so se \u017eeleli izogniti pregonu. Pri Rde\u010dem kri\u017eu so se za to pozneje opravi\u010dili.<\/p>\n
Mengele je iz Evrope pobegnil leta 1949 in preostanek \u017eivljenja po uradnih informacijah pre\u017eivel v Ju\u017eni Ameriki. Izjema naj bi bile smu\u010darske po\u010ditnice v \u0161vicarskih Alpah leta 1956 s sinom Rolfom, kar je znano \u017ee od 80. let prej\u0161njega stoletja, navaja BBC.<\/p>\n
\u0160vicarska zgodovinarka Regula Bochsler se je vedno spra\u0161evala, ali se je Mengele v \u0160vico vrnil \u0161e enkrat, in sicer po letu 1959, ko je bila za njim \u017ee razpisana mednarodna tiralica.<\/p>\n
Bochsler je med raziskovanjem morebitne vloge \u0160vice kot tranzitne dr\u017eave za pobegle naciste odkrila, da je avstrijska obve\u0161\u010devalna slu\u017eba junija 1961 opozorila \u0160vicarje, da Mengele potuje pod la\u017enim imenom in bi lahko bil na \u0161vicarskem ozemlju.<\/p>\n
Njegova \u017eena je v Z\u00fcrichu medtem najela stanovanje in zaprosila za stalno prebivali\u0161\u010de. Bochsler je dobila vpogled v dosjeje z\u00fcri\u0161ke policije, ki dokazujejo, da je bilo stanovanje leta 1961 pod nadzorom policije. Ta je med drugim zabele\u017eila, da je \u017eena vozila volkswagen v dru\u017ebi neidentificiranega mo\u0161kega, vpra\u0161anje pa ostaja, ali je bil to Josef Mengele.<\/p>\n
Zgodovinarka je leta 2019 zaprosila za vpogled v dosjeje \u0161vicarske zvezne policije, v pristojnosti katere bi bila leta 1961 aretacija iskanega vojnega zlo\u010dinca. Pro\u0161njo so ji zavrnili, dokumente pa zape\u010datili do leta 2071.<\/p>\n
Lani je dostop do dokumentov neuspe\u0161no posku\u0161al pridobiti tudi zgodovinar Gerard Wettstein, ki je odlo\u010ditev oblasti nato izpodbijal na sodi\u0161\u010du. \u0160vicarska zvezna obve\u0161\u010devalna slu\u017eba je tedaj spremenila stali\u0161\u010de in v izjavi ta mesec sporo\u010dila, da bodo “prito\u017eniku omogo\u010dili dostop do dokumentov pod pogoji in zahtevami, ki \u0161e niso dolo\u010deni”, poro\u010da BBC.<\/p>\n
Mengeleja niso nikoli aretirali niti mu sodili za njegove zlo\u010dine. Ko je leta 1979 umrl v Braziliji, so ga pokopali pod la\u017enim imenom.<\/p>\n
V najve\u010djem in najbolj zloglasnem nacisti\u010dnem tabori\u0161\u010du Auschwitz so nacisti med letoma 1940 in 1945 pobili ve\u010d kot milijon ljudi, od tega je bilo okrog 90 odstotkov Judov. Tam je bilo zaprtih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je 1331 umrlo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160vicarska zvezna obve\u0161\u010devalna slu\u017eba je sporo\u010dila, da bo odprla zape\u010datene dosjeje o nacisti\u010dnem vojnem zlo\u010dincu Josefu Mengeleju, a…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":93383,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[2571,32,27791,35,31,34,27792,36,37,38,4068,33],"class_list":{"0":"post-93382","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-dosje","9":"tag-headlines","10":"tag-josef-mengele","11":"tag-najpomembnejse-novice","12":"tag-news","13":"tag-novice","14":"tag-odprte","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svica","19":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116586499615571658","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93382","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93382"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93382\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/93383"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93382"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=93382"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=93382"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}