{"id":93598,"date":"2026-05-17T06:14:14","date_gmt":"2026-05-17T06:14:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/93598\/"},"modified":"2026-05-17T06:14:14","modified_gmt":"2026-05-17T06:14:14","slug":"se-stiri-leta-navdusenja-potem-pa-v-dolg-medvedji-trend","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/93598\/","title":{"rendered":"\u0160e \u0161tiri leta navdu\u0161enja, potem pa v dolg medvedji trend?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pred
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPred sede\u017eem borze NASDAQ (na newyor\u0161kem Times Squaru) je bilo v \u010detrtek veselo. Kotirati so za\u010dele delnice proizvajalca \u010dipov za umetno inteligenco Cerebras Systems. Borzni debi je bil zelo uspe\u0161en, te\u010daj delnice je posko\u010dil vse do 386 dolarjev, dan pa so kon\u010dale pri 311 dolarjih, kar je 68 odstotkov nad ceno z javne ponudbe delnic (185 dolarjev). Tr\u017ena vrednost podjetja je bila (pri te\u010daju 311 dolarjev) 67 milijard dolarjev. To je najve\u010dji tehnolo\u0161ki IPO (javna prodaja delnic) v ZDA po letu 2019 in seveda nov dokaz, da je zanimanje vlagateljev za vse, kar je povezano z umetno inteligenco, \u0161e vedno izjemno. Kot je znano, naj bi \u0161e letos IPO izvedla tudi Anthropic in OpenAI. Foto: Reuters<\/p>\n

Na borzah se je ob koncu tedna vendarle poleglo UI-navdu\u0161enje, pozornost pa je bila znova preusmerjena k visokim cenam nafte in vse vi\u0161jim donosnostim obveznic. Britanska 10-letna obveznica prina\u0161a \u017ee 5,18 odstotka (najve\u010d po 2008), ameri\u0161ka skoraj 4,6 odstotka. Britanski premier Keir Starmer po volilnem porazu kljub pozivom njegovih laburistov vztraja na polo\u017eaju, medtem pa se ugiba, kdo bi ga lahko izzval. Ko se je v \u010detrtek v tem krogu kandidatov pojavil \u017eupan Manchestra Andy Burnham, ki bi se utegnil po\u017evi\u017egati na fiskalno vzdr\u017enost, to obvezni\u0161kim trgom ni bilo v\u0161e\u010d, pod pritiskom pa je bil tudi britanski funt, ki je v zadnjem tednu v primerjavi z dolarjem izgubil najve\u010d po novembru 2024 oziroma zmagi Trumpa na ameri\u0161kih volitvah. \u0160e bolj skrb vzbujajo\u010de je padanje britanskih obveznic, kar posledi\u010dno povzro\u010da rast njihovih zahtevanih donosnosti do dospetja. Pri 10-letni je donosnost \u017ee 5,18-odstotna, pri 30-letni 5,85-odstotna, najve\u010d po letu 1998. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Za
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZa finan\u010dne trge je \u0161e naprej zelo pomembno, kaj se dogaja v Hormu\u0161ki o\u017eini. Ira\u0161ki minister za nafto je izjavil, da je Iran aprila skozi o\u017eino izvozil 10 milijonov 159-litrskih sodov nafte, kar je seveda veliko premalo, da bi zapolnil vrzel, ki je nastala po za\u010detku spopada. Ker \u0161e vedno obstaja tveganje ponovne voja\u0161ke zaostritve razmer na Bli\u017enjem vzhodu, poleg tega pa sre\u010danje med \u0160ijem in Trumpom ni prineslo re\u0161itve glede skoraj\u0161njega odprtja Hormu\u0161ke o\u017eine, cene nafte ostajajo precej nad 100 dolarji za 159-litrski sod. Foto: Reuters<\/p>\n

Krepijo se stave, da bo Fed obresti vi\u0161al
Neugodna gibanja je opaziti tudi na preostalih obvezni\u0161kih trgih. Pri nem\u0161ki desetletni obveznici je donosnost porasla na 3,16 odstotka. Tudi Slovenija hodi po robu javnofinan\u010dne vzdr\u017enosti, a ji finan\u010dni trgi \u0161e zaupajo. Pribitek na nem\u0161ke desetletne obveznice je le 43 bazi\u010dnih to\u010dk. \u010ce v Veliki Britaniji nemir povzro\u010dajo politi\u010dni pretresi, jih drugod ob fiskalni nedisciplini seveda predvsem cene nafte, ki vztrajajo nad 100 dolarji (brent je zdaj celo spet tik pod 110 dolarji), re\u0161itve konflikta na Bli\u017enjem vzhodu pa ni na vidiku. Inflacija dviguje glavo in te\u017eko je verjeti, da gre le za prehoden pojav. V ZDA je bila aprila rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din na letni ravni 3,8-odstotna, indeks cen proizvajalcev (PPI) pa je porasel celo za \u0161est odstotkov. Mese\u010dna (aprilska) PPI-inflacija je bila 1,4-odstotna, kar je najve\u010d po marcu 2022. Ameri\u0161ka centralna banka, ki jo od petka vodi Kevin Marsh, bo pod pritiskom. \u010ce je bila \u0161e pred tednom dni verjetnost, da bo Fed ob koncu leta zvi\u0161al obresti, minimalna, je zdaj \u017ee 40-odstotna. <\/p>\n

Hud padec srebra; dolar pridobival
Vodilni svetovni delni\u0161ki indeksi so se ob vseh teh pomislekih ob koncu tedna obrnili navzdol. Spomnimo: finan\u010dnih trgov v aprilu in prvi polovici maja ni kaj dosti motilo, da so se cene nafte zasidrale nad mejo sto dolarjev, zdaj, ko se mo\u010dno dvigujejo zahtevane donosnosti vladnih obveznic (ne le britanskih in ameri\u0161kih, tudi nem\u0161kih in japonskih, kjer vlagatelji pri 30-letni obveznici zahtevajo rekordno 4,085-odstotno donosnost), pa so se stvari za\u010dele zaostrovati. Prav vsi nalo\u017ebeni razredi z izjemo nafte so zadnji teden izgubljali, tudi zlato, \u010deprav bi ga v teoriji morala vi\u0161ja inflacijska pri\u010dakovanja poslati navzgor. Srebro je v petek izgubilo celo devet odstotkov vrednosti. Ameri\u0161ki dolar se je okrepil, saj nekateri pri\u010dakujejo, da bo obrestna mera Fed funds konec leta vi\u0161ja za 25 ali celo za 50 bazi\u010dnih to\u010dk.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jensen
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJensen Huang, prvi mo\u017e Nvidie, je bil del ameri\u0161ke delegacije, ki je obiskala Kitajsko, kamor Nvidia zaradi ameri\u0161kih izvoznih omejitev ne sme prodajati svojih najnaprednej\u0161ih \u010dipov. Trump je povedal, da jih Kitajska niti no\u010de ve\u010d kupovati in bo raje razvila svoje polprevodnike. Nvidia bo v sredo objavila \u010detrtletne poslovne rezultate, pri\u010dakovanja so znova zelo visoka, tr\u017ena vrednost podjetja pa \u017ee skoraj 5,5 bilijona dolarjev. Foto: Reuters<\/p>\n

V sredo bo Nvidia poro\u010dala o \u010detrtletnih rezultatih
Z izjemo indeksa S & P 500 (pozitivni niz je podalj\u0161al \u017ee na sedem tednov, kar je najve\u010d po decembru 2023) so se vsi vodilni svetovni delni\u0161ki indeksi v zadnjem tednu zni\u017eali, predvsem v petek pa je bilo opaziti veliko rde\u010de barve. Indeks ameri\u0161kih polprevodni\u0161kih delnic (Philadelphia SE Semiconductor Index) se je zni\u017eal za \u0161tiri odstotke in je s tem le kon\u010dal silovit vzpon, ki ga je od mar\u010devskega dna dvignil za ve\u010d kot 50 odstotkov. Vse o\u010di so zdaj uprte v Nvidio, ki bo v sredo objavila \u010detrtletne rezultate. Skoraj ni dvoma, da bodo \u0161tevilke spet izjemne, vendar pa je vpra\u0161anje, koliko imajo delnice \u0161e prostora za rast, saj se tr\u017ena vrednost podjetja pribli\u017euje \u0161estim bilijonom dolarjev. Izvr\u0161ni direktor Jensen Huang napoveduje skupno za bilijon dolarjev naro\u010dil za platformi Blackwell in Vera Rubin v letih 2026 in 2027.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV zadnjem tednu je \u0161el na Wall Streetu bolj kot navzgor le \u0161e energetski sektor (+6,8 %). Delnice Exxon Mobila so letos za skoraj 30 odstotkov v plusu. Foto: Reuters<\/p>\n

SpaceX na borzi Nasdaq \u017ee 12. junija?
UI-navdu\u0161enje je bilo na borzi Nasdaq (in pred njo) opazno tudi v \u010detrtek, ko je svojo borzno pot za\u010del proizvajalec \u010dipov za umetno inteligenco Cerebras Systems. Borzni debi je bil zelo uspe\u0161en, te\u010daj delnice je posko\u010dil vse do 386 dolarjev, dan pa so delnice kon\u010dale pri 311 dolarjih, kar je 68 odstotkov nad ceno z javne ponudbe delnic (185 dolarjev). Tr\u017ena vrednost podjetja, ki je imelo lani za 76 odstotkov ve\u010d prihodkov (510 milijonov dolarjev) kot leto prej, je bila (pri te\u010daju 311 dolarjev) 67 milijard dolarjev. To je najve\u010dji tehnolo\u0161ki IPO (javna prodaja delnic) v ZDA v letu po letu 2019. \u017de v naslednjem mesecu (Reuters poro\u010da, da \u017ee 12. junija) bi lahko videli IPO Muskovega podjetja SpaceX, ki bi lahko podjetje ovrednotil na 1,75 bilijona dolarjev. Delni\u010darji dru\u017ebe SpaceX so pred dnevi odobrili cepitev delnice v razmerju 1 proti 5.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

49.526 to\u010dk (-0,2 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.409 to\u010dk (+0,1 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)26.225 to\u010dk (-0,1 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

606,9 to\u010dke (-0,8 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

23.950 to\u010dk (-1,6 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)61.409 to\u010dk (-2,1 %)SBITOP (Ljubljana)2.998 to\u010dk (+0,1 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,59 % (+19 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,59 % (+24 baz. to\u010dk)dolarski indeks97,8 to\u010dke (-0,7 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1626 (-1,5 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

78.150 USD (-3,2 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

109,2 USD (+7,6 %)<\/p>\n

zlato4.561 USD (-3,6 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,548 %; 2,239 %<\/p>\n

Nov rekord na Ljubljanski borzi
Slovenski SBI TOP je v \u010detrtek postavil novo rekordno vrednost in dan kon\u010dal pri 3021 to\u010dkah, v petek pa se je spustil pod mejo 3000 to\u010dk, potem ko so se za skoraj pet odstotkov pocenile Petrolove delnice (te\u010daj: 53 evrov). \u010cisti dobi\u010dek Petrola se je v prvih treh mesecih letos zaradi kaosa, ki je vladal po vojni v Iranu, medletno zni\u017eal za 73 odstotkov. Novome\u0161ka Krka je imela v leto\u0161njem prvem \u010detrtletju za 24 odstotkov vi\u0161ji dobi\u010dek iz poslovanja (prvi\u010d za ve\u010d kot 150 milijonov evrov), vendar 21 odstotkov manj \u010distega dobi\u010dka, ki je zna\u0161al 121 milijonov evrov. Prihodki so bili s 566 milijoni rahlo vi\u0161ji od pri\u010dakovanj. Ob mo\u010dnej\u0161em rublju so za 28 odstotkov porasli prihodki na ruskem trgu. Te\u010daj Krke je pri rekordnih 258 evrih, kar je to\u010dno 40 odstotkov ve\u010d kot lani sredi maja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"858
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t858 dni od rojstva ChatGPT-ja je indeks NASDAQ posko\u010dil za 129 odstotkov, medtem ko je v 90. letih isti indeks 858 po uvedbi brskalnika Netscape (leta 1994) pridobil 155 odstotkov. \u010ce se zgodovina ponavlja (oziroma rima), potem bi lahko bikovski trend trajal \u0161e nekaj let. Foto: EPA<\/p>\n

Leta 2030 pok balona in medvedji trend?
Za konec \u0161e napoved, ki naj slu\u017ei bolj kot opomnik, da gre seveda lahko na borzah kdaj tudi ve\u010d let kaj narobe, na kar \u0161tevilni vlagatelji (ob izjemnih donosih v zadnjih letih) morda pozabljajo. Mary Ann Bartels, glavna strateginja pri investicijski dru\u017ebi Sanctuary Wealth, pri\u010dakuje, da bo indeks S & P 500 do leta 2030 \u0161e mo\u010dno pridobival in se povzpel na 10 tiso\u010d ali celo 13 tiso\u010d to\u010dk, po letu 2030 pa bo vstopil v sekularni medvedji trg, torej v dalj\u0161e mra\u010dno obdobje, v katerem delnice tudi do dve desetletji skoraj ne bi prina\u0161ale donosov. “Tokratni cikel se bo kon\u010dal v balonu,” pravi in napoveduje podoben scenarij, kot se je zgodil pred 25 leti. Po poku balona spletnih podjetij so namre\u010d delnice kak\u0161no desetletje bolj kot ne stagnirale.<\/p>\n

Smo v dol\u017eni\u0161ki krizi, trgi pa izgubljajo potrpljenje, da bodo vlade re\u0161ile svoje fiskalne te\u017eave in zni\u017eale dolg. V \u0161tevilnih dr\u017eavah so donosnosti 10-letnih obveznic dosegle nove ve\u010dletne vrhove …<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred sede\u017eem borze NASDAQ (na newyor\u0161kem Times Squaru) je bilo v \u010detrtek veselo. Kotirati so za\u010dele delnice proizvajalca…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":93599,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[5324,15633,4335,6373,27837,3088,5978,37,38,394,64,3998,63],"class_list":["post-93598","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-cene-nafte","tag-fed","tag-inflacija","tag-ipo","tag-medvedji-trend","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-obveznice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spacex","tag-svet","tag-velika-britanija","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116588450326272046","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93598","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93598"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93598\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/93599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93598"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=93598"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=93598"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}