Izra\u010dune so naredili za dva para z razli\u010dnimi mese\u010dnimi prihodki. Prvi par\u00a0skupaj na mesec zaslu\u017ei 2940 evrov (upo\u0161tevano tudi nadomestilo za prehrano), kar pomeni, da ima vsak od njiju 2000 evrov bruto pla\u010de. Drugi par pa ima 3600 evrov prihodkov, torej vsak\u00a0zaslu\u017ei povpre\u010dno bruto pla\u010do, ki je pribli\u017eno 2600 evrov.\u00a0<\/p>\n
\u010ceprav bi oba para dobila enak znesek\u00a0kredita in bi morala imeti enak znesek lastnih sredstev, pa med njima obstaja bistvena razlika.\u00a0V banki so izra\u010dunali, da bi moral par z ni\u017ejimi prihodki kredit odpla\u010devati\u00a030 let, par s povpre\u010dnimi pa bi ga lahko odpla\u010dal v\u00a020 letih.\u00a0Prvi par bi imel skupaj 1100 evrov mese\u010dnih obveznosti popla\u010dila kredita, drugi pa\u00a01368 evrov. Prvi par bi 240.000 evrov kredita prepla\u010dal za 160.000 evrov, drugi pa v 20 letih za 90.000.\u00a0<\/p>\n
Za 60.000 evrov pologa\u00a017 let var\u010devanja<\/p>\n
Na\u0161i izra\u010duni ka\u017eejo, da bi prvi par do zneska 60.000 evrov, kolikor je zahtevani polog za najem 240.000 evrov vrednega kredita, moral var\u010devati od dobrih devet pa vse do skoraj 17 let. Vsak mesec bi ob pla\u010dilu najemnine lahko namre\u010d privar\u010deval od\u00a0300 do 540 evrov.<\/p>\n
Drugi par bi lahko na mesec privar\u010deval od 570 do 1200 evrov, do zahtevanih lastnih sredstev pa pri\u0161el v \u0161tirih oziroma manj kot devetih letih.<\/p>\n
Tudi \u010de bi oba para \u017ee imela enega otroka, bi v banki lahko dobila enako posojilo, te\u017eava je le, da bi predvsem par z ni\u017ejimi dohodki zelo te\u017eko sploh kaj privar\u010deval za polog, saj 300 do 540 evrov, kolikor bi privar\u010deval par brez otrok, komaj zadostuje za vrtec in vzdr\u017eevanje enega otroka.<\/p>\n
Par z mese\u010dnimi prihodki 2940 evrov bi za polog var\u010deval od dobrih devet do skoraj 17 let, kredit odpla\u010dal v 30 letih in ga prepla\u010dal za 160.000 evrov, stanovanje bi ga tako namesto 300.000 stalo 460.000 evrov. \u00a0<\/p>\n
Kako bi para var\u010devala?\u00a0<\/p>\n
Predpostavimo, da mladi par trenutno biva v najemni\u0161kem stanovanju, velikem 40 kvadratnih metrov, za kar v Ljubljani pla\u010duje 800 evrov mese\u010dne najemnine. Glede na trenutno ponudbo tr\u017enih najemnih stanovanj se ve\u010dina ogla\u0161uje v cenovnem razponu od 700 do 900 evrov, seveda pa so najemnine lahko tudi bistveno vi\u0161je.<\/p>\n
V bolj var\u010dnem scenariju smo predvideli, da bi paroma po pla\u010dilu najemnine od mese\u010dnih prihodkov ostala le \u0161e sredstva v vi\u0161ini izra\u010dunanih minimalnih \u017eivljenjskih stro\u0161kov, ki so nekaj manj kot 800 evrov. Torej bi paru za \u017eivljenje ostalo 1600 evrov. Tako bi par z ni\u017ejimi dohodki na mesec lahko privar\u010deval 540 evrov, par s povpre\u010dnimi prihodki pa celo 1200 evrov.\u00a0<\/p>\n
Pri tak\u0161nem na\u010dinu var\u010devanja velja upo\u0161tevati tudi dejstvo, da je vedno dobro imeti nekaj rezerve, saj so \u017eivljenjski stro\u0161ki lahko zelo nepredvidljivi.\u00a0<\/p>\n
![\"stanovanjska](\"\/media\/img\/82\/af\/0125a628ce9ff778f279.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Drug scenarij var\u010devanja pa je nekoliko bolj prijazen do vsakdanjega \u017eivljenja, upo\u0161teva pa znesek, ki bi posameznemu paru ostal potem, ko bo odpla\u010deval kredit.\u00a0Tako bi, kot pogosto poudarjajo v bankah, para tudi preizkusila, kaj pomeni mese\u010dna obveznost odpla\u010devanja kredita.\u00a0<\/p>\n
Paru z ni\u017ejimi dohodki bi po pla\u010dilu mese\u010dnega obroka kredita za \u017eivljenje od mese\u010dnih prihodkov ostalo 1840 evrov.\u00a0Zdaj pla\u010dujeta 800 evrov najemnine, od prihodkov tako ostane 2140 evrov, torej bi na mesec lahko privar\u010devala 300 evrov, lastna sredstva za nakup stanovanja pa zbrala manj kot 17 letih.<\/p>\n
Paru s povpre\u010dno pla\u010do bi po pla\u010dilu skupnega mese\u010dnega obroka kredita ostalo pribli\u017eno 2230 evrov na mesec. Zdaj jima po pla\u010dilu najemnine ostane 2800 evrov, torej bi na mesec lahko privar\u010devala 570 evrov.<\/p>\n
Par z mese\u010dnimi prihodki 3600 evrov bi za polog var\u010deval od \u0161tiri do nekaj manj kot osem let, kredit odpla\u010dal v 20 letih in ga prepla\u010dal za 90.000 evrov, stanovanje bi ga namesto 300.000 stalo 390.000 evrov. \u00a0<\/p>\n
Koliko bi bila para stara, ko bi odpla\u010dala kredita?<\/p>\n
Predpostavimo, da sta mlada partnerja stara 25 in 30 let. Par z ni\u017ejimi dohodki bo lastna sredstva privar\u010deval po prvem scenariju, ki predvideva bolj stroko var\u010devanje, ko bosta stara\u00a034 in 39, \u010de pa bi vseeno v \u010dasu var\u010devanja za polog \u017eelela nekoliko bolj u\u017eivati \u017eivljenje (var\u010devanje 300 evrov na mesec), pa bi bila stara pribli\u017eno 42 in 47 let. Pri teh letih bi se zadol\u017eila za 240.000 evrov in kredit odpla\u010devala 30 let, stanovanje bi bilo zares njuno, ko bi dopolnila od 64 oziroma 70 let in se upokojila oziroma \u017ee nekaj let u\u017eivala pokojnino. \u010ce bi\u00a0var\u010devala manj na mesec, pa celo 72 in 77 let.\u00a0<\/p>\n
Par s povpre\u010dno pla\u010do bi bil precej mlaj\u0161i, ko bi najprej privar\u010deval lastna sredstva in potem odpla\u010dal kredit, nekje med 50 in 55 let.\u00a0<\/p>\n
![\"slovenija](\"\/media\/img\/e4\/65\/aed13ab7165523a2b7fd.jpeg\"\/)
<\/p>\n
An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n
Zakaj bruto pla\u010do 2000 evrov?<\/p>\n
Po podatkih Statisti\u010dnega urada RS je to pribli\u017eno mediana pla\u010d v dr\u017eavi, kar pomeni, da pribli\u017eno polovica zaposlenih dobiva pla\u010do do 2000 evrov bruto, polovica zaposlenih pa nad tem zneskom.<\/p>\n