{"id":93872,"date":"2026-05-17T12:02:10","date_gmt":"2026-05-17T12:02:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/93872\/"},"modified":"2026-05-17T12:02:10","modified_gmt":"2026-05-17T12:02:10","slug":"konec-epohe-oda-prijateljstvu-in-milenijsko-iskanje-smisla","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/93872\/","title":{"rendered":"Konec epohe: oda prijateljstvu in milenijsko iskanje smisla"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Predstava
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredstava Konec epohe je bila premierno uprizorjena 22. 4. v Novi Gorici, ljubljansko premiero pa je do\u017eivela 13. 5. v Cankarjevem domu. Foto: Borut Bu\u010dinel\/SNG Nova Gorica<\/p>\n

Predstava Konec epohe temelji na triptihu Dina Pe\u0161uta in je nastala po besedilih L.U.Z.E.R.J.I., H.E.J.T.E.R.J.I. in Dobro \u017eivljenje. Jaka Smerkolj Simoneti je javnosti sicer poznan kot dramaturg, teatrolog in dramatik, tokrat pa se je podpisal pod re\u017eijo, ki je nastala v koprodukciji SNG-ja Nova Gorica, KUD-a svobodno neinstitucionalno gledali\u0161\u010de in Cankarjevega doma. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Dogajalni prostor, ki se sicer glede na prehajanje med razli\u010dnimi \u010dasovnimi obdobji spreminja, temelji na scenografiji (Ur\u0161a Vidic) stanovanja. Temu spreminjanju \u010dasa sledi tudi kostumografija (Timotej Rosc), ki se dosledno spreminja v \u010dasovnih intervalih (spremljamo namre\u010d zgodbo med leti 2011, 2018 in 2025), dobro pa tudi prika\u017ee tako karakterne zna\u010dilnosti likov, njihov statusni simbol kot sam njihov razvoj. <\/p>\n

Osrednjo tematsko nit uprizoritve predstavlja motiv prijateljstva, ki se skozi razli\u010dna \u017eivljenjska obdobja in izku\u0161nje spreminja in preoblikuje, vendar kljub temu ohranja svojo trdnost in povezanost. Vsak izmed likov je oblikovan kot nosilec specifi\u010dne \u017eivljenjske zgodbe in osebne izku\u0161nje. Roza (Tamara Avgu\u0161tin) je denimo lik, ki na podro\u010dju umetni\u0161ke kariere dose\u017ee najve\u010dji uspeh, vendar svojo notranjo negotovost prikriva z nenehnim be\u017eanjem, selitvami in menjavanjem ljubezenskih razmerij. Sanjin (Mario Dragojevi\u0107) po nesre\u010di, v kateri izgubi nogo, svoj \u017ee prisotni cinizem \u0161e dodatno poglobi, hkrati pa zadene na lotu in se s tem izogne kakr\u0161nim koli materialnim skrbem. Ob njem stoji razumevajo\u010di Mak (Ivan \u010cui\u0107), s katerim vzpostavi dolgoletno partnersko razmerje. Pa\u0161ko (Matija Rupel) je predstavljen kot neuspe\u0161en umetnik, ki se skozi razvoj zgodbe postopoma sprijazni tako s svojo homoseksualno identiteto kot tudi z mirnej\u0161im na\u010dinom \u017eivljenja v majhnem mestu, od katerega so vsi omenjeni pobegnili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Borut Bu\u010dinel\/SNG Nova Gorica<\/p>\n

V uprizoritvi posebej izstopata premi\u0161ljeno zasnovana dramaturgija (Iva \u0160tefanija Slosar) in u\u010dinkovita priredba besedila, ki sta jo oblikovala Slosar in Smerkolj Simoneti. Posamezna \u010dasovna obdobja so med seboj smiselno povezana in vzpostavljajo koherentno celoto, kar igralcem omogo\u010da dobro podlago za ustvarjalni prostor pri oblikovanju likov. \u010ceprav predstava re\u017eijsko mestoma deluje stati\u010dno, igralska zasedba deluje usklajeno, homogeno in kot nerazdru\u017eljiva celota.<\/p>\n

“Ne bom pustila, da to umre,” pravi Roza in zare\u017ee kot izraz vztrajanja pri ohranjanju bli\u017eine, skupnosti in medsebojne povezanosti. Uprizoritev tako najprepri\u010dljiveje poka\u017ee prav to, da odnosi niso samoumevni, temve\u010d zahtevajo nenehno pozornost, delo in pripravljenost na vztrajanje – morda \u0161e posebej prijateljski.<\/p>\n

Iz \u010dlanka<\/p>\n

Uprizoritvena ekipa ob tem odpira vpra\u0161anja elitizma in nepotizma znotraj kulturni\u0161kega prostora in izrisuje generacijsko izku\u0161njo milenijcev, ki so odraslost dosegli med dvema kriznima obdobjema \u2013 gospodarsko krizo in poznej\u0161o \u0161ir\u0161o dru\u017ebeno negotovostjo. Uprizoritev sicer namesto jasne dru\u017ebene kritike ostaja predvsem pri prikazu osebnih stisk, sprejemanju spolne usmerjenosti, ob\u010dutkov dezorientacije in prekarizacije generacije, ki se kljub navidezni svobodi spopada z negotovostjo in razpadanjem stabilnih opornih to\u010dk.<\/p>\n

Ob tem predstava v ospredje postavlja pomen medosebnih odnosov in prijateljstev kot ene klju\u010dnih oblik bli\u017eine in vztrajnosti. “Ne bom pustila, da to umre,” pravi Roza in zare\u017ee kot izraz vztrajanja pri ohranjanju bli\u017eine, skupnosti in medsebojne povezanosti. Uprizoritev tako najprepri\u010dljiveje poka\u017ee prav to, da odnosi niso samoumevni, temve\u010d zahtevajo nenehno pozornost, delo in pripravljenost na vztrajanje \u2013 morda \u0161e posebej prijateljski.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Borut Bu\u010dinel\/SNG Nova Gorica<\/p>\n

\u010ceprav so liki ponekod zasnovani kot stereotipi umetnikov in intelektualcev, predstava ne ostane na ravni karikature. Medosebni odnosi so namre\u010d izrisani dovolj natan\u010dno in psiholo\u0161ko prepri\u010dljivo, da omogo\u010dajo gledalcu postopno poglabljanje v njihovo dinamiko, konflikte in ranljivosti.<\/p>\n

V igralskem izrazu posebej izstopata Tamara Avgu\u0161tin, ki z izrazito prezenco in realisti\u010dno igro lik Roze oblikuje poglobljeno, ve\u010dplastno in kompleksno in prese\u017ee onkraj “upornice, ki vsakemu pove, kar si misli”, odpre pa tudi njeno ranljivost, ob\u010dutljivost in hrabrost, ter Mario Dragojevi\u0107, ki uprizoritev u\u010dinkovito dopolnjuje s premi\u0161ljeno odmerjenimi humornimi vlo\u017eki, ki ne delujejo kot razbremenilni ekscesi, temve\u010d organsko izhajajo iz situacij in medosebnih razmerij. Njegova igra tako pomembno prispeva k dinami\u010dnosti uprizoritve in njeni razgibanosti. Prepri\u010dljivo nastopi tudi Marjuta Slami\u010d, ki v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih upodablja ve\u010d razli\u010dnih likov, med drugim Dina Pe\u0161uta kot avtorja besedila, Korano in Vesno. Vsakemu od njih pa vdihne svojo karakterizacijo; od resne, nepotisti\u010dno prevzetne do \u010dute\u010de in iskrene.<\/p>\n

\u010ceprav predstava izhaja iz specifi\u010dne generacijske izku\u0161nje, njena sporo\u010dilnost presega ozke generacijske okvire. Predvsem deluje kot opomnik o pomenu prijateljstva, dru\u017eine in zvestobe samemu sebi.<\/p>\n

Zmotno bi bilo predstavo Konec epohe razumeti zgolj kot pripoved o (ne)privilegiranih umetni\u0161kih milenijcih, ki nostalgi\u010dno obujajo \u0161tudentska leta in objokujejo odraslost v svetu pospe\u0161enega kapitalizma, individualizma in nenehne potrebe po potrjevanju skozi v\u0161e\u010dke, medtem ko dru\u017ebeno stvarnost vse bolj zaznamujeta negotovost in vojna. \u010ceprav predstava izhaja iz specifi\u010dne generacijske izku\u0161nje, njena sporo\u010dilnost presega ozke generacijske okvire. Predvsem deluje kot opomnik o pomenu prijateljstva, dru\u017eine in zvestobe samemu sebi \u2013 tistemu delu identitete, ki ga dru\u017ebeni pritiski, ambicije in razpoke medosebnih odnosov postopoma spodjedajo. \u010ceprav se posameznik v nekem trenutku neizogibno soo\u010di tudi z osamljenostjo, predstava opozarja, da je prav v procesu odra\u0161\u010danja klju\u010dno ohraniti tisto, kar nas v temelju dolo\u010da. S koliko ljudmi iz \u0161tudentskih let se pa vi \u0161e vedno dru\u017eite?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predstava Konec epohe je bila premierno uprizorjena 22. 4. v Novi Gorici, ljubljansko premiero pa je do\u017eivela 13.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":93873,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[27905,114,11083,13875,1390,384,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-93872","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-dramaturgija","tag-entertainment","tag-identiteta","tag-milenijci","tag-predstava","tag-prijateljstvo","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116589818663091334","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93872","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93872"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93872\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/93873"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93872"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=93872"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=93872"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}