postala orodje mehke mo\u010di<\/a>, prek katerega je posku\u0161al\u00a0izbolj\u0161ati svoj mednarodni ugled.<\/p>\nAmeri\u0161ki novinarji govorili tudi z RTV<\/p>\n
Leta 2024, ko je tekmovanje potekalo v Malm\u00f6ju na \u0160vedskem, se je Izrael soo\u010dal z ostrimi mednarodnimi kritikami zaradi vojne v Gazi. Ve\u010d evropskih dr\u017eav in kulturnih organizacij je zahtevalo izklju\u010ditev Izraela s tekmovanja. Kljub temu je izraelska predstavnica Eden Golan osvojila drugo mesto po glasovih ob\u010dinstva in zmagala v \u0161tevilnih dr\u017eavah, kjer je podpora Palestincem mo\u010dna. \u00bbSvet o\u010ditno ni proti nam,\u00ab je zapisal izraelski portal Ynet, glasovanje pa je v \u0161tevilnih dr\u017eavah spro\u017eilo vpra\u0161anja o nenavadnih rezultatih.<\/p>\n
Ynet je omenil, da je zunanje ministrstvo med Evrovizijo ogla\u0161evalo na\u00a0youtubu. Toda zgodba in nenavadni vzorci glasovanja niso pritegnili veliko pozornosti. Le ena radiotelevizija \u2013 slovenska \u2013 je opazila nenavadne rezultate glasovanja in od Evrovizije zahtevala dodatne podatke, pa pi\u0161e ameri\u0161ki medij. Organizatorji se niso nikoli odzvali, so novinarjem povedali na RTV Slovenija.<\/p>\n
Dr\u017eavno financirana propaganda v tujini<\/p>\n
Po podatkih, ki jih navaja NYT, je izraelska vlada za promocijo svoje predstavnice namenila ve\u010d kot 860.000 evrov. Denar je pri\u0161el predvsem z izraelskega zunanjega ministrstva in urada premierja Benjamina Netanjahuja, ki je zadol\u017een za tako imenovano\u00a0hasbaro\u00a0\u2013 mednarodno promocijo izraelskih stali\u0161\u010d, kar je, kot pi\u0161e \u010dasnik, evfemizem za izraelsko propagando v tujini. Kampanja je vklju\u010devala oglase na youtubu, usklajene objave na dru\u017ebenih omre\u017ejih in neposredne pozive gledalcem, naj glasujejo za Izrael.<\/p>\n
Izraelsko zunanje ministrstvo se ni odzvalo na novinarska vpra\u0161anja. Tiskovni predstavnik Netanjahujevega urada je dejal, da bo vpra\u0161anja pregledal in razmislil o odgovoru. Kasneje se ni ve\u010d odzval.<\/p>\n
Diplomati klicali nacionalne radiotelevizije<\/p>\n
Raziskava razkriva tudi diplomatske aktivnosti. Izraelska veleposlani\u0161tva naj bi stopila v stik z nacionalnimi radiotelevizijami in politi\u010dnimi predstavniki v ve\u010d evropskih dr\u017eavah, da bi prepre\u010dila bojkot Izraela. Med dr\u017eavami, ki so razmi\u0161ljale o umiku ali protestu, so bile Islandija, Irska, Slovenija, \u0160panija in Nizozemska. \u00bbMalo sem presene\u010den, zakaj se s tem ukvarja veleposlani\u0161tvo,\u00ab je izraelskemu diplomatu, ki je \u017eelel razpravljati o Evroviziji, recimo pisal vodja islandske nacionalne televizije Stefan Eiriksson.<\/p>\n
Posebej ob\u010dutljivo vpra\u0161anje so bili glasovalni sistemi. Evrovizija omogo\u010da, da posameznik glasuje ve\u010dkrat, kar po mnenju kritikov odpira prostor organiziranim kampanjam. Analiza glasov ka\u017ee, da bi lahko \u017ee nekaj sto zelo aktivnih volilcev v posameznih dr\u017eavah pomembno vplivalo na kon\u010dni rezultat. Dokazov o uporabi botov ali goljufij sicer niso na\u0161li, vendar so \u0161tevilni radiodifuzni partnerji zahtevali neodvisno preiskavo.<\/p>\n
Skrivali podatke o glasovanju<\/p>\n
Organizatorji so podatke o glasovanju skrbno skrivali, celo pred lastnimi radiotelevizijami. Soo\u010deni z notranjim uporom in gro\u017enjami izraelskih zaveznikov, da bodo zapustili tekmovanje, so javno zmanj\u0161evali pomen izraelske kampanje in je nikoli niso temeljito preiskali. Novinarji \u0161e razkrivajo, da so organizatorji naro\u010dili pregled stali\u0161\u010d radiotelevizij glede Izraela, vendar so celotno poro\u010dilo obdr\u017eali skrivno. Razpisali so glasovanje o tem, ali naj Izrael ostane na\u00a0tekmovanju, nato pa ga nenadoma preklicali. Radiotelevizijam so odsvetovali pogovore z novinarji.<\/p>\n
Na Evroviziji leta 2025 v Baslu v \u0160vici je Izrael ponovno osvojil drugo mesto in zmagal pri glasovanju ob\u010dinstva \u2013 znova tudi v dr\u017eavah, kjer ljudje glasno nasprotujejo izraelski politiki. Takrat je\u00a0nenavadne rezultate opazilo ve\u010d ljudi. Novinarji finske televizije Yle so z uporabo Googlove knji\u017enice oglasov razkrili, da je izraelska vlada kupovala spletne oglase v ve\u010d jezikih in ljudi pozivala, naj za izraelsko predstavnico Juval Rafael glasujejo do najve\u010d dovoljenih 20-krat. Sam Netanjahu je po pisanju novinarjev na dru\u017ebenih omre\u017ejih objavil grafiko, ki je ljudi spodbujala k temu, naj za Rafaelovo glasujejo 20-krat.<\/p>\n
Tiha promocija \u017ee od leta 2018<\/p>\n
\u00bbIzraelska vlada si je prisvojila Evrovizijo,\u00ab je dejal Stef\u00e1n J\u00f3n Hafstein, predsednik upravnega odbora islandske javne televizije. Kupovanje oglasov in usklajevanje sporo\u010dil na dru\u017ebenih omre\u017ejih nista nezakonita, sicer\u00a0poro\u010da NYT. Evrovizija je navsezadnje le pevsko tekmovanje \u2013 \u010deprav najve\u010dje na svetu. Toda \u010deprav vlade pogosto posku\u0161ajo izkoristiti publiciteto svojih izvajalcev, nobena dr\u017eavna promocijska kampanja ni bila tako obse\u017ena in sporna kot izraelska, dodaja \u010dasnik.<\/p>\n
Izraelska vlada je sicer po besedah Dorona Medalieja, nekdanjega izraelskega avtorja pesmi za Evrovizijo, \u017ee od leta 2018 tiho promovirala nastope svojega nacionalnega izdajatelja. Tisto leto je dr\u017eava za promocijo na dru\u017ebenih omre\u017ejih porabila ve\u010d kot 100.000 dolarjev. Izrael je zmagal. \u00a0Medalie je dejal, da je zmaga izraelske voditelje prepri\u010dala, da je Evrovizija \u2013 v Izraelu izjemno priljubljena \u2013 dobra nalo\u017eba.\u00a0Netanjahujeva vlada je pred tekmovanjem v Malm\u00f6ju pove\u010dala porabo, ka\u017eejo dokumenti.<\/p>\n
Evropska radiodifuzna zveza se je skratka zna\u0161la v eni najve\u010djih kriz v zgodovini tekmovanja. Interni dokumenti ka\u017eejo, da so organizatorji tehtali finan\u010dne posledice morebitnega umika dr\u017eav ali izklju\u010ditve Izraela. Po nekaterih ocenah bi lahko EBU izgubila ve\u010d sto tiso\u010d evrov prihodkov. Namesto neposrednega glasovanja o izklju\u010ditvi Izraela je EBU nato konec leta 2025 sprejela spremembe pravil glede promocijskih kampanj in omejitve \u0161tevila glasov. Kritiki menijo, da je organizacija s tem posku\u0161ala prepre\u010diti odprto politi\u010dno razpravo o \u010dlovekovih pravicah in vojni v Gazi.<\/p>\n
RTV ni prena\u0161ala Evrovizije<\/p>\n
Direktor Evrovizije Martin Green je za NYT priznal, da so bile nekatere izraelske promocijske aktivnosti \u00bbpretirane\u00ab, vendar zanikal, da bi odlo\u010dilno vplivale na rezultate. Nasprotniki tak\u0161ne razlage opozarjajo, da je sama percepcija politi\u010dnega vpliva \u017ee mo\u010dno omajala verodostojnost tekmovanja.\u00a0 Zaradi vojne v Gazi in sodelovanja Izraela na leto\u0161njem tekmovanju za pesem Evrovizije na Dunaju letos ni bilo peterice dr\u017eav, med njimi tudi Slovenije. Poleg nje so se za bojkot odlo\u010dile \u0161e Islandija, Irska, Nizozemska in \u0160panija.<\/p>\n
RTV letos ni\u00a0prena\u0161ala evrovizijskega dogodka. Namesto tega na RTV Slovenija poteka desetdnevni programski sklop Glasovi Palestine, ki s filmi, pogovornimi oddajami in analizami osvetljuje\u00a0zgodbe ljudi in \u0161ir\u0161i kontekst dogajanja na Bli\u017enjem vzhodu.<\/p>\n
Raziskava novinarjev NYT\u00a0pa ob robu dogodkov\u00a0odpira \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje \u2013 ali lahko Evrovizija \u0161e vedno ostane apoliti\u010den kulturni dogodek v \u010dasu globalnih konfliktov in intenzivnih informacijskih kampanj. Tekmovanje, ki je desetletja simboliziralo evropsko povezovanje in zabavo, se danes soo\u010da z notranjimi razkoli, bojkotom nekaterih dr\u017eav in vpra\u0161anji o transparentnosti glasovanja. Po mnenju avtorjev je prav spor okoli Izraela pokazal, kako hitro se lahko popkultura spremeni v prostor geopoliti\u010dnega vpliva.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskovalna zgodba \u010dasnika The New York Times (NYT) razkriva, da je Izrael v zadnjih letih Evrovizijo, ki jo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":93890,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[5955,2006,5725,37,38,64,27914,63],"class_list":["post-93889","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-evrovizija","tag-izrael","tag-propaganda","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-the-new-york-times","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116589916591218179","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93889","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93889"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93889\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/93890"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93889"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=93889"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=93889"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}