{"id":93919,"date":"2026-05-17T12:58:09","date_gmt":"2026-05-17T12:58:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/93919\/"},"modified":"2026-05-17T12:58:09","modified_gmt":"2026-05-17T12:58:09","slug":"se-je-v-cannesu-ze-odvrtel-zmagovalni-film","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/93919\/","title":{"rendered":"Se je v Cannesu \u017ee odvrtel zmagovalni film?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Thomasa
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tThomasa Manna v filmu O\u010detnjava (Vaterland) odli\u010dno upodobi Hanss Zischler (desno). Film poljskega re\u017eiserja Paw\u0142a Pawlikovskega je bil na filmskem festivalu v Cannesu premierno predvajan pretekli \u010detrtek. Foto: Kino \u015awiat\/Agata Grzybowska<\/p>\n

Dogajanje filma O\u010detnjava (Vaterland oziroma v angle\u0161kem prevodu Fatherland) v re\u017eiji poljskega re\u017eiserja Paw\u0142a Pawlikovskega je postavljeno v \u010das po drugi svetovni vojni, ko v poru\u0161eni Nem\u010diji leta 1949 slavijo 200. obletnico rojstva J. W. von Goetheja. Ob tej prilo\u017enosti se v Evropo vrne ikona nem\u0161ke knji\u017eevnosti, nobelovec Thomas Mann (Hanss Zischler), s katerim imata obe nastajajo\u010di nem\u0161ki dr\u017eavi razli\u010dne na\u010drte.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Na poti od Frankfurta do Weimarja ga spremlja njegova h\u010derka Erika (Sandra H\u00fcller). V \u010drno-belem filmu, ki ob velikem scenografskem delu rekonstruira povojno podobo dr\u017eave, re\u017eiser izkoristi vse svoje dokumentaristi\u010dno znanje. Gledalec na trenutke pomisli, da gleda dokumentarne posnetke zbombardiranih mest, znotraj katerih je dovolj nedotaknjeno okolje politi\u010dne nomenklature in tudi umetnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"H\u010der
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tH\u010der Eriko Mann upodobi Sandra H\u00fcller. Foto: Kino \u015awiat\/Agata Grzybowska<\/p>\n

V filmu, ki se ne izogne Mannovi zasebnosti, se Pawlikovski dotika vsega \u2013 vpra\u0161anj, ki so ostala neodgovorjena, odnosa umetnikov do nacizma (k njemu na sprejemu pristopita Wagnerjeva vnuka in ga, kot drugega najve\u010djega ob\u010dudovalca dedove glasbe, prosita za pomo\u010d pri ponovnem o\u017eivljanju festivala v Bayreuthu) in njihovih povojnih polo\u017eajev, nastajanja dveh dr\u017eav, v eni od katerih bo vladal kapitalizem ameri\u0161kega tipa, v drugi komunizem sovjetskega tipa. Kaj lahko stori umetnik “v po\u017earu svetov”, kot pi\u0161e \u017eivljenjepisec \u0161e enega nobelovca Iva Andri\u0107a?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm O\u010detnjava so v celoti posneli na Poljskem. Foto: Kino \u015awiat\/Agata Grzybowska<\/p>\n

Film se osredoto\u010da na oba glavna lika, tudi na brezhibno Eriko, prevajalko, igralko, pisateljico, ki v \u010dezoceanskih pogovorih s svojim obrazom in zgolj dr\u017eo telesa razkriva dru\u017einsko tragedijo. Nekoliko zmotijo \u010dasovne neto\u010dnosti, najbolj smrt Klausa Manna prav v Cannesu maja 1949, ki jo je Pawlikovski, najbr\u017e da bi zgostil dru\u017einsko dinamiko, premaknil za nekaj mesecev.<\/p>\n

Nem\u0161ki kritiki v Cannesu so imeli tudi pripombe na rekonstrukcijo \u010dasa in osebnosti iz nem\u0161ke zgodovine, a najbr\u017e se je prav zato dinastije Mann lotil Nenemec in ob filmih Ida in Hladna vojna posnel novo filmsko mojstrovino.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Thomasa Manna v filmu O\u010detnjava (Vaterland) odli\u010dno upodobi Hanss Zischler (desno). Film poljskega re\u017eiserja Paw\u0142a Pawlikovskega je bil…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":93920,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[9358,9036,114,27922,27920,27919,62,37,58,60,38,27921,27923,115],"class_list":["post-93919","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-cannes","tag-druzinska-tragedija","tag-entertainment","tag-ocetnjava","tag-pawel-pawlikovski","tag-povojna-nemcija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-thomas-mann","tag-vaterland","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116590038574525267","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93919","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93919"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/93919\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/93920"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93919"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=93919"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=93919"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}