{"id":94041,"date":"2026-05-17T15:12:18","date_gmt":"2026-05-17T15:12:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/94041\/"},"modified":"2026-05-17T15:12:18","modified_gmt":"2026-05-17T15:12:18","slug":"hlinil-poskodbo-dekleta-prosil-za-pomoc-in-jih-ubil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/94041\/","title":{"rendered":"hlinil po\u0161kodbo, dekleta prosil za pomo\u010d in jih ubil"},"content":{"rendered":"

Kdaj po\u0161ast preneha biti po\u0161ast? Ko ima popoln obraz, \u0161tudira pravo in se nasmiha volilcem\u00a0s plakata za politi\u010dno stranko?\u00a0Tokrat raziskujemo razvpiti primer Teda Bundyja, ne kot genija zlo\u010dina, temve\u010d kot krut opomin na to, kako radi zamenjujemo privilegij za nedol\u017enost in \u0161arm za dobroto. Ted Bundy je postal simbol, ki so ga ljudje po vsem svetu spoznali prek hollywoodskih filmov, \u010de ne drugje.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Fotografija<\/p>\n

ZLOGLASNI SERIJSKI MORILCI<\/p>\n

Morilec iz sence: \u00bbdedek\u00ab dvanajst let neopa\u017eeno sejal smrt, priznal pa 57 umorov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010clove\u0161ka dru\u017eba skorajda \u010duti potrebo po tem, da zlo naredi vidno. \u017delimo si, da bi bili morilci videti kot po\u0161asti, da bi imeli grde, asimetri\u010dne obraze, divji pogled in umazane roke. To nam daje la\u017een ob\u010dutek varnosti. Verjamemo, da bomo zlo prepoznali, \u0161e preden prestopi na\u0161 prag. Toda kaj se zgodi, ko zlo nosi pulover iz ka\u0161mirja, vozi bronast Volkswagnov hro\u0161\u010d in vam na parkiri\u0161\u010du vljudno ponudi pomo\u010d?<\/p>\n

Ko je \u017ertev pripeljal do svojega bronastega Volkswagna hro\u0161\u010da in je ta nagnila glavo v notranjost, jo je udaril s skritim orodjem in potisnil v vozilo, ki je bilo predelano v mobilno celico. Imelo je odstranjen sovoznikov sede\u017e za la\u017eje skrivanje telesa in odstranjeno notranjo kljuko, ki je onemogo\u010dala pobeg.<\/p>\n

Theodore Robert Bundy je bil utele\u0161enje ameri\u0161kega sna sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Lep, karizmati\u010den, izobra\u017een in ambiciozen. In prav te lastnosti so bile njegovo najsmrtonosnej\u0161e oro\u017eje. Bundy ni bil neulovljiv zaradi svoje izjemne kriminalne inteligence. Nikakor ne. Tako je bilo zaradi nas samih. Dru\u017eba \u2013 od njegovih \u017ertev do policije in sodnikov \u2013 preprosto ni mogla sprejeti, da se za masko popolnega fanta iz sose\u0161\u010dine skriva nekrofilni morilec, ki je vzel \u017eivljenje ve\u010d kot tridesetim mladim \u017eenskam.<\/p>\n

Oro\u017eje empatije<\/p>\n

Sedemdeseta leta so bila tudi v Zdru\u017eenih dr\u017eavah \u010das tranzicije. Na eni strani so odzvanjali odmevi hipijevske svobode in zaupanja v so\u010dloveka, na drugi pa se je \u017ee plazila paranoja predmestij in nara\u0161\u010dajo\u010dega kriminala. Bundy je operiral natanko na tem prese\u010di\u0161\u010du.<\/p>\n

Njegov modus operandi je bil srhljiv prav zaradi svoje banalnosti in predrznosti. Ni pre\u017eal zgolj v temnih uli\u010dicah. Svoje \u017ertve je iskal sredi belega dne, v obljudenih parkih, na pla\u017eah in na \u0161tudentskih kampusih. Nosil je la\u017een mavec na roki ali hodil z berglami in hlinil nemo\u010d. Pristopil je k mladim, inteligentnim \u017eenskam in jih prosil za pomo\u010d pri nalaganju knjig ali pa\u010d \u010desa drugega v svoj avto.<\/p>\n

Zlorabil je tisto, kar nas dela ljudi \u2013 na\u0161o empatijo. \u017denske, ki so mu pomagale, niso bile naivne ali neprevidne. Bile so vzgojene v kulturi, ki narekuje ustre\u017eljivost, \u0161e posebno do privla\u010dnih in navidezno ranljivih, prijaznih mo\u0161kih.\u00a0<\/p>\n

\"Njegova<\/p>\n

Njegova podoba na eni od razstav, na kateri so na\u0161tevali najve\u010dje serijske morilce v zgodovini. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

V\u010dasih se je celo izdajal za policista ali gasilca ter tako zlorabil zaupanje v avtoriteto. S svojim privla\u010dnim videzom in \u0161armom je popolnoma nevtraliziral instinkt.\u00a0<\/p>\n

Ko je \u017ertev pripeljal do svojega bronastega hro\u0161\u010da in je ta nagnila glavo v notranjost, jo je udaril s skritim orodjem in potisnil v vozilo, ki je bilo predelano v mobilno celico. Imelo je odstranjen sovoznikov sede\u017e za la\u017eje skrivanje telesa in odstranjeno notranjo kljuko, ki je onemogo\u010dala pobeg. Svoje \u017ertve je vedno odpeljal na vnaprej izbrane, odro\u010dne gozdnate lokacije, kjer jih je posilil, nato ubil, toda sam umor je bil v resnici \u0161ele uvod. Njegova dokon\u010dna potreba po absolutni prevladi se je namre\u010d kazala v grozljivih posmrtnih ritualih. Redno se je vra\u010dal k truplom, da bi z njimi spolno ob\u010deval, jim umival lase in jih li\u010dil, nekatere \u017ertve pa je celo obglavil in njihove glave hranil v svojem stanovanju kot morbidne trofeje.<\/p>\n

Za\u0161\u010ditni pla\u0161\u010d privilegija<\/p>\n

\u00bbTed Bundy ni bil posebno pameten. Bil je zgolj svetle polti, \u010deden in iz srednjega razreda, v dru\u017ebi, ki je te tri lastnosti ena\u010dila z nedol\u017enostjo.\u00ab To je ugotovitev sodobne sociologije, ki popolnoma dekonstruira mit o njem kot nekak\u0161nem genialnem supermorilcu. Ko sta na jezeru Sammamish v zvezni dr\u017eavi Washington v enem samem dnevu sredi poletja izginili dve \u017eenski (Janice Ott in Denise Naslund), so pri\u010de policiji povedale, da so videle privla\u010dnega mo\u0161kega po imenu Ted\u00a0s po\u0161kodovano roko in volkswagnom. Policija je kmalu prejela \u0161tevilne namige ljudi, ki so poznali pravega Teda Bundyja, vklju\u010dno z njegovim nekdanjim dekletom in sodelavcem v politiki.<\/p>\n

\"Njegov<\/p>\n

Njegov avto, v katerega je zvabil \u017ertve. \/ Foto: wikipedia<\/p>\n

Zakaj je ostal na svobodi \u0161e leta in se selil iz zvezne dr\u017eave v zvezno dr\u017eavo ter za seboj pu\u0161\u010dal krvavo sled in razpadajo\u010da telesa v gozdovih Kolorada in Utaha? Ker preiskovalci niso mogli zdru\u017eiti profila brutalnega, sadisti\u010dnega morilca z mo\u0161kim, ki je delal na krizni telefonski liniji za samomore in pisal politi\u010dna priporo\u010dila za guvernerja zvezne dr\u017eave. Njegov dru\u017ebeni status je bil neprebojen \u0161\u010dit. Sistem je bil slep za zlo\u010din, \u010de ga je zagre\u0161il nekdo, ki je bil videti tako popolno. \u010ce bi bil Bundy temnopolt, reven ali asocialen marginalec, bi bil br\u017ekone ujet bistveno prej.\u00a0<\/p>\n

In niso ga ujeli zahvaljujo\u010d genialnemu detektivskemu delu, temve\u010d je bil njegov padec posledica rutinskih prometnih kontrol in njegove lastne arogance. Prvi\u010d so ga aretirali leta 1975 v Utahu, ko je policist po sumljivi vo\u017enji v volkswagnu odkril orodje za ugrabitve, nakar je Bundy med nadaljnjimi sodnimi postopki v Koloradu zaradi podcenjevanja s strani oblasti kar dvakrat spektakularno pobegnil iz pripora. Zbe\u017eal je na Florido, kjer je zagre\u0161il svoje najbolj zloglasne umore, preden ga je leta 1978 floridski policist po fizi\u010dnem spopadu dokon\u010dno aretiral zaradi ukradenih tablic, sprva sploh ne vedo\u010d, da je ujel najbolj iskanega begunca v dr\u017eavi. Na elektri\u010dnem stolu pa je kon\u010dal zaradi neizpodbitnega forenzi\u010dnega dokaza, in sicer\u00a0natan\u010dnega odtisa njegovih ukrivljenih zob, ki ga je v svojem sadisti\u010dnem besu pustil na telesu ene izmed zadnjih \u017ertev.<\/p>\n

Rojstvo medijske zvezde<\/p>\n

Bundyjeva zgodba je dosegla svoj mra\u010dni vrhunec v absurdnem teatru ameri\u0161kega pravosodja. Njegovo sojenje v Miamiju za serijo umorov v \u0161tudentskem sestrstvu Chi Omega leta 1979 je bilo prvo televizijsko prena\u0161ano sojenje v ameri\u0161ki zgodovini na nacionalni ravni. Tu se je dokon\u010dno rodil moderni medijski spektakel in sodobna obsesija z \u017eanrom, ki prikazuje resni\u010dne zlo\u010dine.<\/p>\n

Bundy, nekdanji \u0161tudent prava, se je odlo\u010dil, da se bo branil sam. Sodna dvorana je postala njegov oder. Sprehajal se je pred kamero, s teatralno aroganco zasli\u0161eval policiste, se prepiral s to\u017eilci in povsem o\u010daral sodnika Edwarda Cowarta. \u0160e bolj bizarno je bilo ob\u010dinstvo. Klopi za gledalce so bile polne mladih \u017eensk, tako imenovanih Bundyjevih obo\u017eevalk, ki so v dvorano prihajale urejene, kot bi \u0161le na zmenek. Nekatere so si celo spremenile pri\u010desko in barvo las (na dolgo, ravno rjavo pre\u010do na sredini), da bi bile \u010dim bolj podobne njegovim \u017ertvam.<\/p>\n

\"Naslov<\/p>\n

Naslov v tedanjem \u010dasopisu, v katerem je novinar poro\u010dal, da je morilec morda ubil 100 \u017ertev, morda celo ve\u010d. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Ta fenomen globoko pretresa psihologijo mno\u017eic. Kako je lahko mo\u0161ki, obto\u017een najbolj gnusnih zlo\u010dinov, postal objekt po\u017eelenja? Tu ne gre zgolj za sindrom, ko posameznike seksualno privla\u010dijo nevarni kriminalci). To je gotovo. Vlogo je imela tudi surovo mo\u010d televizijskega medija. Kamera je Bundyja odrezala od grozot njegovih dejanj in ga prikazovala kot privla\u010den lik v resni\u010dnostni nadaljevanki. Postal je mra\u010dni antijunak. Tudi sam sodnik Cowart, ko mu je kon\u010dno izrekel smrtno kazen, ni mogel skriti svoje bizarne fascinacije: \u00bbSte pameten mladeni\u010d. Bili bi dober odvetnik in rad bi vas videl prakticirati pred menoj, toda ubrali ste drugo pot. Pazite nase. Zame je tragedija, ko vidim tak\u0161no zapravljanje talenta. Bodite dobro, fant.\u00ab<\/p>\n

Celo v trenutku, ko ga je pravni sistem obsodil na smrt, mu je torej avtoriteta izrekla spo\u0161tovanje. Tak\u0161na je mo\u010d zlatih fantov.<\/p>\n

Konec iluzije<\/p>\n

Zadnji dnevi Teda Bundyja pred usmrtitvijo na elektri\u010dnem stolu januarja 1989 pa so vendarle razkrili njegovo pravo, pateti\u010dno in strahopetno naravo. V obupanem poskusu, da bi odlo\u017eil smrt za nekaj dni, je za\u010del mrzli\u010dno priznavati podrobnosti umorov preiskovalcem iz razli\u010dnih zveznih dr\u017eav. Njegov \u0161arm se je sesul kot hi\u0161a iz kart. V zadnjem televizijskem intervjuju je posku\u0161al za svoja dejanja okriviti pornografijo in slabo otro\u0161tvo, zana\u0161ajo\u010d se na prelaganje odgovornosti. Zlati nasmeh se je spremenil v masko groze.<\/p>\n

Ko je mo\u010dan elektri\u010dni tok prekinil njegovo \u017eivljenje, so mno\u017eice pred dr\u017eavnim zaporom na Floridi slavile, tudi s transparenti (\u00bbBurn, Bundy, Burn\u00ab). To je bil grozljiv zaklju\u010dek ene najbolj travmati\u010dnih epizod moderne ameri\u0161ke zgodovine. Uradno mu pripisujejo 30 \u017ertev, nekateri pa ocenjujejo, da jih je bilo nemara vsega skupaj kak\u0161nih sto. Bundy je bil patolo\u0161ki la\u017enivec, ki si je ve\u010d kot zaslu\u017eil, kar so mu na koncu prisodili.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kdaj po\u0161ast preneha biti po\u0161ast? Ko ima popoln obraz, \u0161tudira pravo in se nasmiha volilcem\u00a0s plakata za politi\u010dno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":94042,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[20656,27951,27949,32,27947,35,31,34,36,27945,27948,6072,37,38,27950,16239,33,27946,24150],"class_list":["post-94041","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-ameriska-zgodovina","tag-empatija-in-zloraba","tag-forenzicni-dokazi","tag-headlines","tag-medijski-spektakel","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-psiholoska-manipulacija","tag-resnicni-zlocini","tag-serijski-morilec","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sociologija-zlocina","tag-ted-bundy","tag-top-stories","tag-zlo-in-privilegij","tag-zloglasni-serijski-morilci"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116590565388295281","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94041","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=94041"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94041\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/94042"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=94041"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=94041"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=94041"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}