{"id":9425,"date":"2026-02-28T16:32:07","date_gmt":"2026-02-28T16:32:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/9425\/"},"modified":"2026-02-28T16:32:07","modified_gmt":"2026-02-28T16:32:07","slug":"to-je-to-ljudje-velike-predstave-je-pocasi-konec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/9425\/","title":{"rendered":"To je to, ljudje: velike predstave je po\u010dasi konec"},"content":{"rendered":"

Donalda Trumpa \u2013 pri tem je mi\u0161ljena njegova javna, politi\u010dna osebnost, kot jo ka\u017ee Ameri\u010danom \u2013\u00a0bi morda najbolj opisali kot me\u0161anico \u0161irokoustnega in bahavega boksarja Muhammada Alija (o njegovem slogu je Trump naklonjeno govoril v intervjuju z britanskim novinarjem Piersom Morganom leta 2008) in newyor\u0161kega konservativca Thomasa F. Buckleya, ki je s svojim cirku\u0161kim slogom kampanje o\u010daral precej belih delavskih volivcev na volitvah za \u017eupana New Yorka leta 1965.<\/p>\n

Trumpov mogo\u010dni zid na meji z Mehiko<\/p>\n

Ko je junija 2015 Trump v New Yorku napovedal svojo kandidaturo za ameri\u0161kega predsednika ZDA in lansiral svoj predvolilni slogan Make America great again (Naredimo Ameriko spet veliko), je najve\u010d prahu dvignil z obljubo, da bo zgradil na meji z Mehiko masiven zid, s katerim bo prepre\u010dil nezakonito priseljevanje.<\/p>\n

Takrat se je \u0161e zdelo, da je Trump le nekak\u0161en klovn, ki nima mo\u017enosti za uspeh. A njegove obljube so zanesljivo vzbudile zanimanje med tistimi ameri\u0161kimi volivci, ki jih skrbi ali jih je skrbelo nara\u0161\u010danje \u0161tevila \u0161pansko govore\u010dih priseljencev iz Latinske Amerike v ZDA, zlasti v ju\u017enih zveznih dr\u017eavah.<\/p>\n

Nelagodje \u0161tevilnih Ameri\u010danov zaradi priseljencev<\/p>\n

Neka Ameri\u010danka iz Teksasa, ena prvih navdu\u0161enk nad Trumpom, je tako govorila o priseljencih iz Mehike, ki ji pravijo, da je njihovo srce v Mehiki in da je le njihov trebuh v ZDA. Volitve leta 2016 so potrdile, da je v ZDA veliko tak\u0161nih volivcev, ki jih skrbi ve\u010danje \u0161tevila \u0161pansko govore\u010dih prebivalcev in se \u2013 kot angle\u0161ko govore\u010di \u2013\u00a0po\u010dutijo zaradi tega vse bolj nelagodno.<\/p>\n

\"Donald<\/p>\n

Donald Trump je svojo pot na oblast za\u010del z obljubo, da bo na meji z Mehiko zgradil mogo\u010den zid, ki ga bo pla\u010dala ju\u017ena soseda. Obljube ni uresni\u010dil, na delu meje je postavil le ograjo (na fotografiji iz junija 2022 Trump stoji ob ograji na meji z Mehiko), kar je dale\u010d od tega, kar je obljubljal. Tudi vojna proti nezakonitim priseljencem v njegovem prvem mandatu ni bila kdo ve kako uspe\u0161na. Po nekaterih podatkih je bilo januarja 2021, ko je kon\u010dal prvi mandat, ve\u010d nezakonitih prestopov meje kot januarja 2025, ko je mandat kon\u010dal demokratski predsednik Joe Biden.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Poleg tega je leta 2015 in 2016 Trump spretno izkoristil teroristi\u010dne akcije zloglasne Islamske dr\u017eave in napovedoval konec priseljevanja muslimanov v ZDA.<\/p>\n

Gre\u0161na ikona evangelijskih kristjanov\u00a0<\/p>\n

Po volitvah Trump v prvem predsedni\u0161kem mandatu ni zgradil mogo\u010dnega zidu na meji z Mehiko, ki ga je obljubil. Na meji je le postavil ograje \u2013 deloma namesto starej\u0161ih mejnih ograj, deloma je \u0161lo za dodatne ograje. A to ni bilo tisto, kar je obljubljal leta 2015 in 2016.<\/p>\n

Kljub temu\u00a0da je bil\u00a0zanj zna\u010dilen zelo liberalen \u017eivljenjski slog trikrat poro\u010denega \u017eenskarja, si je po volitvah \u0161e mo\u010dneje pridobil volilno bazo evangelijskih protestantskih kristjanov in konservativnih katolikov s tem, da je v zvezno vrhovno sodi\u0161\u010de imenoval konservativne sodnike.<\/p>\n

Rahlo nara\u0161\u010danje \u0161tevila splavov v ZDA<\/p>\n

Tako je zvezno vrhovno sodi\u0161\u010de s konservativno ve\u010dino leta 2022, torej ko Trump ni bil ve\u010d predsednik, razveljavilo zvezno pravico do splava in pustilo posameznim zveznim dr\u017eavam, da urejajo vpra\u0161anje splava. Konservativne zvezne dr\u017eave so seveda splav prepovedale, a podatki ka\u017eejo, da \u0161tevilo splavov v ZDA ni upadlo, ampak je po letu 2022 celo malce naraslo.<\/p>\n

\"Trump<\/p>\n

Trump je z malo sre\u010de \u2013 ravno v njegovem prvem mandatu se je izpraznilo dovolj mest v zveznem vrhovnem sodi\u0161\u010du \u2013 tehtnico na tem sodi\u0161\u010du nagnil na konservativno stran. Tako so republikanci oziroma konservativni evangelijski kristjani, ki so pomembna volilna baza republikancev, lahko uresni\u010dili svoj veliki cilj \u2013 razveljavitev pravice do splava na zvezni ravni leta 2022. A podatki (npr. \u0161tudija Abortion trends before and after Dobbs iz januarja letos) ka\u017eejo, da se \u0161tevilo splavov ni zmanj\u0161alo, ampak se je rahlo pove\u010dalo.
\n Foto: Guliverimage\/Vladimir Fedorenko <\/p>\n

Verjetno bi bil Trump novembra 2020 ponovno izvoljen, \u010de tega leta ne bi udarila pandemija covida-19. Trump je tako z veliko te\u017eavo in upiranjem (njegovi privr\u017eenci so 6. januarja 2021 celo napadli kongres, da bi prepre\u010dili potrditev zmage demokrata Joeja Bidna) \u0161el za \u0161tiri leta v opozicijo, a njegov vpliv v republikanski stranki se ni zmanj\u0161al.<\/p>\n

Priseljenci in ameri\u0161ko gospodarstvo<\/p>\n

Pred volitvami leta 2024 je Trump znova obljubljal trdo roko do nezakonitih priseljencev. Znova je tudi napovedoval izgone oziroma deportacije na milijone nezakonitih priseljencev.<\/p>\n

A \u010de upo\u0161tevamo podatke, da vsako dvajseto delovno mesto v ZDA zaseda nezakoniti priseljenec in da priseljenci na splo\u0161no predstavljajo petino delovne sile v ZDA, se seveda \u017ee iz gospodarskega stali\u0161\u010da\u00a0postavlja vpra\u0161anje, ali so mno\u017ei\u010dne deportacije sploh mogo\u010de.<\/p>\n

Politi\u010dni \u0161ov za Trumpove volivce<\/p>\n

V veliki meri je pri lovu na nezakonite priseljence, ki so jih v mestih, ki jih vodijo demokrati, izvajali zvezni agenti Urada za priseljevanje in carine (ICE), mejne policije (USBP) in mejne slu\u017ebe (CBP), \u0161lo le za politi\u010dni \u0161ov za Trumpove volivce. Ta predstava za volivce se je kon\u010dala, ko so zvezni agenti januarja letos v Minneapolisu ubili dva protestnika \u2013 pesnico Renee Good in zdravstvenega tehnika Alexa Prettija.<\/p>\n

Hillary Clinton o tem, da so Trump svojim obljubam navkljub ni deportiral veliko nezakonitih priseljencev:<\/p>\n

Hillary Clinton:<\/p>\n

More people were deported under my husband and Barack Obama without killing American citizens and without putting children into detention camps than were in the first Trump term or this first year of Trump’s second term. pic.twitter.com\/SvziKGr8cx<\/a><\/p>\n

\u2014 Clash Report (@clashreport) February 14, 2026<\/a><\/p>\n

Velik politi\u010dni \u0161ov je bil tudi t. i. dan osvoboditve aprila lani, ko je Trump napovedal carinsko vojno skoraj vsem dr\u017eavam na svetu. Glavna tar\u010da je bila Kitajska, ki pa ni popustila.<\/p>\n

Kje je ponovna industrializacija?<\/p>\n

Trump obljublja, da bo s carinami in protekcionizmom zmanj\u0161eval prora\u010dunski primanjkljaj ter znova vrnil industrijska delovna mesta v ZDA, a zadnji statisti\u010dni podatki ne ka\u017eejo, da prihaja do kak\u0161ne velike renesanse ameri\u0161ke industrije. Velika ve\u010dina Ameri\u010danov \u017ee dolgo dela v storitvenem sektorju.<\/p>\n

Odgovor na to, ali bo pri\u0161lo do kak\u0161ne ob\u010dutne ponovne industrializacije ZDA (s temi obljubami je Trump nabiral glasove med tradicionalno demokratskimi volivci v zveznih dr\u017eavah t. i. zarjavelega pasu), bo tako dala prihodnost.<\/p>\n

Mirovnik Trump<\/p>\n

Je pa Trump do\u017eivel hladno prho, ko je “njegovo”\u00a0zvezno vrhovno sodi\u0161\u010de nedavno odlo\u010dilo, da je veliko \u0161tevilo njegovih carin nezakonitih, ker jih ni sprejel kongres.<\/p>\n

\"Pred<\/p>\n

Pred predsedni\u0161kimi volitvami leta 2016 je Trump zelo grajal ameri\u0161ke vojne na Bli\u017enjem vzhodu (Irak) in v Afganistanu ter jih opisoval kot ve\u010dne vojne. S tem je vsaj javno poskrbel za prelom z republikanskim intervencionizmom iz \u010dasov Georgea Busha mlaj\u0161ega. Pred volitvami 2024 se je opisoval kot kandidat miru, medtem ko naj bi njegova demokratska protikandidatka Kamala Harris ZDA zvlekla v nove vojne. Toda zdaj je Trump ZDA vpletel v vojno proti Iranu (na fotografiji eksplozije v Teheranu). V resnici torej ni kak\u0161en izolacionist, ampak intervencionist. Izolacionizem je bil le predstava za javnost. Sku\u0161a pa Trump za razliko od Busha mlaj\u0161ega vse urediti s pomo\u010djo letalstva, raketnih napadov in uporabe specialnih sil (spomnimo se Venezuele), ker si ne \u017eeli, da bi ameri\u0161ki volivci opazovali, kako se iz oddaljenih de\u017eel v domovino vra\u010dajo trupla pripadnikov ameri\u0161kih kopenskih sil.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Trump je \u017ee pred volitvami leta 2016 zelo grajal ameri\u0161ke vojne proti Iraku in Afganistanu, \u0161e zlasti pa t. i. gradnje dr\u017eav (nation building) z denarjem ameri\u0161kih davkopla\u010devalcev. Najprej ZDA oziroma Najprej Amerika (America first) je bil njegov slogan.<\/p>\n

Trump proti politi\u010dni dinastiji Bush<\/p>\n

Ta graja je bilo verjetno tudi na\u010drtno naperjena proti njegovemu republikanskemu protikandidatu Jebu Bushu, bratu Georgea Busha mlaj\u0161ega, ki je napadel Afganistan leta 2001 in Irak leta 2003.<\/p>\n

Pred republikanskimi strankarskimi volitvami leta 2016 je prav Jeb Bush veljal za glavnega favorita za republikanskega predsedni\u0161kega kandidata. A je neslavno pogorel in tako ni nadaljeval predsedni\u0161ke\u00a0dinastije\u00a0Bushev.<\/p>\n

Trump zakoncema Clinton prepre\u010di tretji mandat v Beli hi\u0161i<\/p>\n

Pozneje je Trump \u0161e prepre\u010dil, da bi se v Belo\u00a0hi\u0161o vrnila zakonca\u00a0Clinton, ko je novembra 2016 premagal nekdanjo prvo damo ZDA Hillary Clinton, ki je \u017eelela postati prva predsednica ZDA. To bi bil po svoje tudi tretji predsedni\u0161ki mandat Billa Clintona.<\/p>\n

\"Edini<\/p>\n

Edini resni odmik od tradicionalne republikanske politike iz \u010dasa Ronalda Reagana je verjetno Trumpova naklonjenost carinam in protekcionizmu. A je spet vpra\u0161anje, ali je tudi tukaj morda (vsaj deloma) v ozadju politi\u010dni vzgib. Da gre le za republikanske takti\u010dne prijeme po pridobivanju dela tradicionalnih demokratskih volivcev v zveznih dr\u017eavah t. i. zarjavelega pasu, ki so naklonjeni Trumpovim obljubam o ponovni industrializaciji. Torej \u2013 je tudi to zgolj predstava za javnost. Vsekakor pa so zvezni vrhovni sodniki potegnili zavori pri Trumpovi carinski vojni. Na fotografiji: Trump na t. i. dan osvoboditve aprila lani, ko je napovedal carinsko vojno skoraj vsem dr\u017eavam na svetu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

\u010ce v prvem predsedni\u0161kem mandatu Trump ni za\u010denjal kak\u0161nih novih vojn (celo izpogajal je s talibani umik ameri\u0161ke vojske iz Afganistana, ki ga je dokaj klavrno poleti 2021 izpeljal Biden), pa je druga\u010de v drugem mandatu.<\/p>\n

Trumpovo ro\u017eljanje z oro\u017ejem in bliskovite akcije<\/p>\n

Kanad\u010dane je neprijetno presenetil, ko je za\u010del kmalu po volitvah o Kanadi govoriti kot o prihodnji 51. ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi. Po svoji severni sosedi je udaril tudi s carinskim kladivom. Zaradi tega je Kanada za\u010dela krepiti gospodarske stike s Kitajsko in se bolj politi\u010dno nagibati k EU.<\/p>\n

Januarja letos je Trump z bliskovito akcijo zajel venezuelskega predsednika\u00a0Nicolasa Madura in razglasil, da zdaj on upravlja to z nafto izjemno bogato ju\u017enoameri\u0161ko dr\u017eavo. Polo\u017eaj v Venezueli je \u0161e vedno nejasen, ve\u010d kot jasno pa je, da Trump ni navdu\u0161en nad tem, da bi v Venezuelo poslal vojake oziroma kopensko vojsko.<\/p>\n

Gro\u017enje Grenlandiji<\/p>\n

Zdi se tudi, da ga ne zanima, ali bo Venezuela postala demokrati\u010dna ali pa bodo \u0161e vedno vladali chavisti oziroma venezuelska vojska. Morda se bo zadovoljil le s tem, da bo Venezueli prepre\u010dil, da zdrsne v kitajsko vplivno obmo\u010dje.<\/p>\n

\"Trumpova<\/p>\n

Trumpova protipriseljenska retorika je morda za Trumpa zgolj politi\u010dna taktika za nabiranje volivcev, toda \u0161tevilni na ameri\u0161ki desnici so to vzeli zelo resno. Zlasti med mladimi ameri\u0161kimi konservativci in republikanci se vse bolj uveljavlja vpliv desni\u010darskega vplivne\u017ea Nicka Fuentesa, ki odkrito ob\u010duduje Adolfa Hitlerja ter napada Izrael in nasprotuje ameri\u0161ki vojni proti Iranu. Fuentesovi privr\u017eenci, t. i. grojperji, naj bi po napovedih nekaterih v prihodnosti dosegli prevlado med republikanci. To bi bil odmik tudi od tradicionalne republikanske politike tesnega zavezni\u0161tva z Izraelom.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Trump je januarja letos \u2013 verjetno opogumljen z uspehom v Venezueli \u2013\u00a0grozil tudi z voja\u0161ko zasedbo Grenlandije, ki je mednarodnopravno del Danske. Po odlo\u010dnem odporu evropskih dr\u017eav pa je vsaj za zdaj stopil korak nazaj.<\/p>\n

Vojna proti Iranu<\/p>\n

\u00a0Trump je nato zbral mo\u010dno voja\u0161ko ladjevje v bli\u017eini Irana in po dnevih ugibanja vsega sveta, kaj se bo zgodilo, za\u010del vojno proti dr\u017eavi, ki jo vodi \u0161iitska islamska duhov\u0161\u010dina. Vsekakor se za zdaj ni mogo\u010de znebiti ob\u010dutka, da bi Trump tudi tukaj rad vse uredil na daljavo z letalskimi in raketnimi napadi, torej\u00a0da ameri\u0161kim vojakom v slogu zajetja Madura ne bi bilo treba za dalj \u010dasa stopiti na iranska tla.<\/p>\n

Kot za zdaj ka\u017ee, ostareli Trump, ko se bo enkrat poslovil iz Bele hi\u0161e, ne bo uresni\u010dil velikih obljub, s katerimi je pri\u0161el vanjo: mogo\u010dnega zidu na meji z Mehiko, deportacije vseh nezakonitih priseljencev, konec ameri\u0161kih vojn v tujini, ponovne industrializacije ZDA v velikem obsegu ….<\/p>\n

Protislovja gibanja Maga<\/p>\n

Po drugi strani pa za zdaj ni mogo\u010de re\u010di, da bodo ZDA zaradi Trumpa \u0161le v zaton, dejstvo je le, da se bo morda izkazalo, da so bile vse njegove zgoraj omenjene obljube le premetena predstava za javnost, s katero je newyor\u0161ki milijarder nabiral volilne glasove.<\/p>\n

Trumpova podpornica Megyn Kelly proti \u0161pan\u0161\u010dini na Super Bowlu:<\/p>\n

Megyn Kelly says Bad Bunny performing his Super Bowl halftime show in Spanish was “a middle finger to the rest of America”.<\/p>\n

“Football is OURS!”<\/p>\n

Watch more\ud83d\udc47<\/p>\n

\ud83d\udcfa https:\/\/t.co\/g5V4lw4qvO<\/a>
@piersmorgan<\/a> | @megynkelly<\/a> pic.twitter.com\/cluk3015bq<\/a><\/p>\n

\u2014 Piers Morgan Uncensored (@PiersUncensored) February 9, 2026<\/a><\/p>\n

Njegovo Maga gibanje pa se bo verjetno prej ali slej moralo soo\u010diti s protislovjem. Za Trumpa so \u2013 \u0161e zlasti na volitvah leta 2024 \u2013 volili tako \u0161tevilni volivci, ki so prepri\u010dani, da v ZDA \u017eivi preve\u010d \u0161pansko govore\u010dih, kot tudi volivci s koreninami v Latinski Ameriki.<\/p>\n

Nelagodje zaradi \u0161panskega jezika<\/p>\n

Nelagodje zaradi \u0161pansko govore\u010dih se je pokazalo pri odzivih angle\u0161ko govore\u010dih pripadnikov Maga gibanja (na primer nekdanje novinarke na Fox News in zdaj desne politi\u010dne komentatorke\u00a0Megyn Kelly) na nastop portori\u0161kega glasbenika Bad Bunnya na leto\u0161njem Super Bowlu.<\/p>\n

ZDA so sicer v svoji zgodovini \u017ee presegla tak\u0161na protislovja: sredi 19. stoletja so bile\u00a0napetosti med ameri\u0161kimi domorodci (ang. natives), kot so se poimenovali takrat Ameri\u010dani britanskega izvora, in v 19. stoletju priseljenimi Irci in katoli\u0161kimi Nemci. Pozneje je bilo veliko nelagodja v ZDA zaradi Italijanov, Judov in priseljencev iz vzhodne Evrope.<\/p>\n