{"id":94276,"date":"2026-05-17T19:28:18","date_gmt":"2026-05-17T19:28:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/94276\/"},"modified":"2026-05-17T19:28:18","modified_gmt":"2026-05-17T19:28:18","slug":"evropa-pred-izbiro-digitalna-suverenost-ali-digitalna-kolonija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/94276\/","title":{"rendered":"Evropa pred izbiro: digitalna suverenost ali digitalna kolonija?"},"content":{"rendered":"<p>Evropa gradi svoj veliki jezikovni model kot temelj digitalne suverenosti. Slovenci smo zraven.<\/p>\n<p>V novi epizodi podkasta Tehnolo\u0161ki velikani smo se osredoto\u010dili na strate\u0161ko vpra\u0161anje, ali bo Evropa v <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/delov-poslovni-center\/mobilnost\/tehnoloski-velikani-umetna-inteligenca\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">obdobju generativne umetne inteligence <\/a>ostala uporabnik tujih platform ali pa bo zgradila lastne modele, pravila in infrastrukturo. V ospredju pogovora v podkastu je bil evropski projekt LLMs for Europe, v katerem sodelujeta tudi Telekom Slovenije in XLAB v okviru konzorcija Alliance for Language Technologies.<\/p>\n<p>Cilj projekta, o katerem se je Gregor Knafelc pogovarjal z Miranom Nikoli\u010dem, specialistom za umetno inteligenco in telekomunikacije pri Telekomu Slovenije, in dr. Danielom Vladu\u0161i\u010dem, vodjo raziskav pri podjetju XLAB, je razvoj odprtega evropskega velikega jezikovnega modela (LLM), ki bo pokrival vse jezike Evropske unije in bo v celoti skladen z evropsko zakonodajo. Projekt vklju\u010duje pribli\u017eno 70 partnerjev iz 20 dr\u017eav, njegov prora\u010dun zna\u0161a okoli 40 milijonov evrov, trajal pa bo tri leta. Med slovenskimi partnerji so poleg Telekoma Slovenije in XLAB \u0161e Institut Jo\u017eef Stefan ter Univerza v Ljubljani.<\/p>\n<p>\t40 milijonov evrov prora\u010duna za razvoj evropskega velikega jezikovnega modela.<br \/>\n\t70 partnerjev iz 20 dr\u017eav sodeluje v projektu pod okriljem konzorcija Alliance for Language Technologies.<br \/>\n\tModel bo pokrival vse uradne jezike Evropske unije, s posebnim poudarkom na manj\u0161ih jezikih.<br \/>\n\tOsredoto\u010den je na klju\u010dne sektorje: telekomunikacije, energetika, znanost, turizem in e-uprava.<br \/>\n\tRazvoj temelji na strogi skladnosti z GDPR in evropsko UI-zakonodajo, z jasno metodologijo zakonite uporabe podatkov.<\/p>\n<p>Projekt je neposreden odgovor na vpra\u0161anje digitalne suverenosti. Evropa je danes precej odvisna od ameri\u0161kih obla\u010dnih storitev in globalnih dobavnih verig strojne opreme, zlasti na podro\u010dju \u010dipov. LLMs for Europe \u017eeli vzpostaviti druga\u010den model: evropski jezikovni sistem, zgrajen na podatkih, ki so zakonito pridobljeni, preverjeni in obdelani v skladu z evropskimi standardi varstva podatkov.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2836898.width-660.format-webp.webp\" alt=\"Evropski modeli naj bi bili odprti in prilagodljivi. FOTO: Marko Feist\" img_id=\"6920372\" data-img-id=\"6920372\"\/><\/p>\n<p>Evropski modeli naj bi bili odprti in prilagodljivi. FOTO: Marko Feist<\/p>\n<p>\u00bbLLMs for Europe ni le razvoj modela, temve\u010d vzpostavljanje temeljev evropske digitalne suverenosti. \u010ce \u017eelimo nadzor nad podatki in infrastrukturo, moramo imeti tudi lastne jezikovne modele,\u00ab poudarja Nikoli\u010d.<\/p>\n<p>Posebnost projekta je dvojni poudarek. Prvi\u010d, modeli bodo zasnovani tako, da bodo kakovostno pokrivali tudi manj\u0161e jezike, kar je za dr\u017eave z omejenimi jezikovnimi viri strate\u0161kega pomena. Drugi\u010d, usmerjeni bodo v konkretne industrijske vertikale, kot so telekomunikacije, energetika, znanost, turizem in e-uprava (vsaka vertikala bo imela svoj model). S tem projekt presega splo\u0161ne pogovorne modele in cilja na prakti\u010dno uporabo v klju\u010dnih sektorjih.<\/p>\n<p>\u00bbKlju\u010d projekta je metodologija. Ne gre zgolj za to, da model zgradimo, temve\u010d da ga zgradimo pravilno \u2013 s podatki, ki so zakonito pridobljeni, sledljivi in skladni z evropsko regulativo,\u00ab dodaja Vladu\u0161i\u010d.<\/p>\n<p>Pomemben del projekta predstavlja razvoj metodologije, ki zagotavlja skladnost modelov z evropsko regulativo. Skladnost se ne preverja le na koncu razvoja, temve\u010d \u017ee pri vhodnih podatkih; pri njihovem izvoru, \u010di\u0161\u010denju, anonimizaciji in dokumentiranju. Namen je vzpostaviti standardiziran postopek, ki omogo\u010da sledljivost podatkov ter zmanj\u0161uje pravna in varnostna tveganja. V \u010dasih, ko so globalni modeli pod drobnogledom zaradi vpra\u0161anj avtorskih pravic in zakonitosti uporabe podatkov, je tak pristop klju\u010den, sta pojasnila sogovorca.<\/p>\n<p>Evropski modeli naj bi bili odprti in prilagodljivi. Organizacije, vklju\u010dno z javno upravo, jih bodo lahko uporabljale kot osnovo ter jih dodatno prilagodile z lastnimi podatki, ne da bi te morale po\u0161iljati zunanjim ponudnikom. To bo zagotavljalo nadzor nad ob\u010dutljivimi informacijami in manj\u0161o izpostavljenost tveganjem, ki so povezana z uporabo zunanjih platform.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2836900.width-660.format-webp.webp\" alt=\"LLMs for Europe ni le tehnolo\u0161ki projekt, temve\u010d del \u0161ir\u0161e evropske strategije. FOTO: Marko Feist\" img_id=\"6920392\" data-img-id=\"6920392\"\/><\/p>\n<p>LLMs for Europe ni le tehnolo\u0161ki projekt, temve\u010d del \u0161ir\u0161e evropske strategije. FOTO: Marko Feist<\/p>\n<p>LLMs for Europe se hkrati povezuje z razvojem evropske infrastrukture umetne inteligence. Vzporedno nastajajo superra\u010dunalni\u0161ki centri (HPC), UI-tovarne in mre\u017ea robnih podatkovnih centrov, ki bodo omogo\u010dali obdelavo podatkov bli\u017eje uporabnikom.<\/p>\n<p>Cilj ni posnemanje obstoje\u010dih globalnih ponudnikov obla\u010dnih storitev, temve\u010d vzpostaviti evropski ekosistem povezljivih zmogljivosti, kjer si bodo dr\u017eave in podjetja lahko delila ra\u010dunske resurse. Poseben poudarek je na dostopnosti za mala in srednje velika podjetja, ki pogosto nimajo lastnih strokovnjakov za napredno ra\u010dunalni\u0161tvo.<\/p>\n<p>Ob tem pa razvoj umetne inteligence odpira tudi infrastrukturna vpra\u0161anja, zlasti glede porabe elektri\u010dne energije. Superra\u010dunalniki in podatkovni centri zahtevajo velike koli\u010dine energije, zato bo trajnostna energetska strategija pomemben del evropske digitalne prihodnosti.<\/p>\n<p>LLMs for Europe tako ni le tehnolo\u0161ki projekt, temve\u010d del \u0161ir\u0161e evropske strategije. Gre za poskus, da Evropa v dobi generativne umetne inteligence vzpostavi lastne temelje na zakonito pridobljenih podatkih, jasni metodologiji in infrastrukturi, ki ni odvisna od tujih pravil. Jezikovni modeli v tem kontekstu niso zgolj tehnolo\u0161ka novost, temve\u010d postajajo del kriti\u010dne infrastrukture prihodnje evropske dru\u017ebe, ugotavljajo govorci.<\/p>\n<p>ALT-EDIC (Alliance for Language Technologies \u2013 European Digital Infrastructure Consortium) je evropski konzorcij za digitalno infrastrukturo, ki koordinira razvoj jezikovnih tehnologij in velikih jezikovnih modelov za krepitev evropske digitalne suverenosti.<\/p>\n<p>Znotraj konzorcija potekajo 4 projekti:\u00a0<\/p>\n<p>ALT-EDIC4EU \u2013 infrastruktura za velike temeljne\u00a0 modele \u2013 kako so zbrani podatki, kako se delijo ipd;<\/p>\n<p>LLMs4EU \u2013 eti\u010dni postopek gradnje in uporabe LLM;<\/p>\n<p>OpenEuroLLM \u2013 gradnja temeljnih modelov \u2013 Open Source, digital souveregnity;<\/p>\n<p>LLM-BRIDGE \u2013 program za pospe\u0161evanje LLM, inkubacijo zagonskih podjetij in podjetni\u0161ko akceleracijo \u2013 namenjen je krepitvi podjetni\u0161kih ekosistemov za u\u010dinkovito uporabo generativne umetne inteligence (GenAI).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropa gradi svoj veliki jezikovni model kot temelj digitalne suverenosti. Slovenci smo zraven. V novi epizodi podkasta Tehnolo\u0161ki&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":94277,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[3548,25500,65,66,37,38,24680],"class_list":["post-94276","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-d-podkast","tag-digitalna-suverenost","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tehnoloski-velikani"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116591572127467088","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94276","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=94276"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94276\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/94277"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=94276"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=94276"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=94276"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}