{"id":94838,"date":"2026-05-18T09:43:11","date_gmt":"2026-05-18T09:43:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/94838\/"},"modified":"2026-05-18T09:43:11","modified_gmt":"2026-05-18T09:43:11","slug":"test-omoda-5-shs-h-prime-224-km-za-manj-kot-27-000-e","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/94838\/","title":{"rendered":"Test Omoda 5 SHS-H Prime: 224 KM za manj kot 27.000 \u20ac"},"content":{"rendered":"

Je omoda 5 kljub zelo konkuren\u010dni ceni \u0161e preve\u010d za\u010detni\u0161ki avto, da bi mu zaupali? Ali pa je to kitajski avto, ki bo kon\u010dno streznil evropske znamke? Deluje zrelo in tehni\u010dno aktualno, deloma tudi napredno. ‘Super’ hibridni pogon iz \u00a0testnega avta prav gotovo zbudi pozornost.<\/p>\n

Omoda 5 uveljavljenim znamkam konkurira na na\u010dine, ki jih nekateri kitajski pri\u0161eki doslej niso obvladali v tolik\u0161ni meri. Prednosti pri omodi 5 je prav gotovo precej ve\u010d kot slabosti, za\u010den\u0161i z njeno atraktivno ceno.<\/p>\n

Kratka ponovitev, Omoda je znamka-dvoj\u010dek, ki spada pod najve\u010djega in najbolj globalno usmerjenega kitajskega izvoznika Chery. Ta se zdaj z odlo\u010dnimi koraki \u0161iri tudi na zahodnoevropskem trgu. Omodin alter ego je znamka Jaecoo,<\/a> ki izdeluje avte v kleni SUV podobi, medtem ko je Omodi prepu\u0161\u010dena dinami\u010dna oblika kri\u017eancev. Tu je \u0161e znamka Lepas,<\/a> ki kot tretji del ekipe nagovarja bolj modno ozave\u0161\u010dene.<\/p>\n

Omoda 5 je kot pionirski model znamke na evropskih tr\u017ei\u0161\u010dih zaciljala naravnost v sredino trenutnega prodajnega trenda – velikostni razred C SUV. Resda pa je pri 4,38 metra med silaki, kot so kia sportage, hyundai tucson, nissan qashqai, peugeot 3008, toyota corolla cross ali VW tiguan, med najkraj\u0161imi. Vsekakor pa je avto bistveno dalj\u0161i od B segmenta kri\u017eancev.<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Nizka postava z velikimi kolesi daje vtis dinami\u010dnosti, detajli svetil in karoserijskih zaklju\u010dkov asociirajo na podobo strelice, pri dra\u017eji opremi je dodaten poudarek na dvobarvni zunanjosti, avto zaklju\u010dijo po\u0161evna peta vrata.<\/p>\n

Notranjost je po videzu sodobna, z dvema povezanima zaslonoma. Omoda je povzela Mercedesov model obvolanskih ro\u010dic, pri katerem\u00a0je desna namenjena menjalniku, na levo pa se je preselilo tudi upravljanje z brisalci. Volan prijetno sede v roke, tipk na njem je ravno prav.\u00a0<\/p>\n

Nekaj fizi\u010dnih tipk je \u0161e na ‘mostu’ med sede\u017eema, sicer pa tudi omoda 5 spada v dolgo vrsto sodobnih avtov, pri katerih je treba za vse ostalo pritiskati po zaslonu. Tudi glede klimatske naprave, pri \u010demer bodo ikone v opravilni vrstici zaslona za marsikoga predrobne, \u0161e posebej ko jih je treba zaciljati med vo\u017enjo. Sredinski zaslon sicer tako kot voznikov meri velikih 12,3 palcev po dalj\u0161i diagonali.\u00a0<\/p>\n

Hiter preboj na trgu<\/p>\n

Kako aktualna je omoda 5, so hitro ugotovili tudi kupci … Statistika registracij pove, da je v nekaj mesecih slovenske tablice dobilo \u017ee okoli 250 omod 5, s \u010dimer znamka z enim modelom po prodaji lovi tak\u0161ne uveljavljene znamke, kot sta Fiat ali Jeep.\u00a0<\/p>\n

Omodo 5 bodo sicer predvidoma od konca 2026 sestavljali (metoda Direct Knock Down)\u00a0v Cheryjevi tovarni v Barceloni in bo tako \u0161e za odtenek bolj ‘evropska’.<\/p>\n

Informacijsko-zabavni sistem je hvalevredno povsem evropeiziran, prevodi v sloven\u0161\u010dino so primerni, vmesnik dovolj hiter. V mojem primeru Apple Car Play zrcaljenje telefona je delovalo brezhibno, zvok je \u010dist. Nekaj ukazov glede nastavitev je mogo\u010de shraniti v hitro vrstico, tako da niti z nadzorom nad klju\u010dnimi asisten\u010dnimi sistemi po vsakem zagonu avta ni preve\u010d dela. A vseeno manjka nekaj ve\u010d intuitivnosti, la\u017ejega prehajanja na primer med Car Playjem in nastavitvami radia ali klimatske naprave.<\/p>\n

Zmotila me je prepro\u0161\u010dina voznikovega zaslona. Ne toliko v grafi\u010dnem smislu\u00a0kot v tem, kako omejene funkcije ima. Zelo neevropska je na primer odlo\u010ditev, da lahko voznik spremlja svojo povpre\u010dno porabo le za zadnjih 50 kilometrov. Zakaj se je treba o tak\u0161nih stvareh sploh pogovarjati, vedo le pri Cheryju.<\/p>\n

Pri dra\u017eji od obeh oprem je pri parkiranju ali po\u010dasni vo\u017enji \u017ee serijsko vklju\u010den pogled \u0161tirih kamer, njegova kakovost je lahko zgled marsikateremu precej dra\u017ejemu tekmecu. Kamere pridejo zelo prav, saj avto z voznikovega sede\u017ea nazaj ni kaj prida pregleden. Odlagali\u0161\u010d je \u0161tevil\u010dno kar nekaj, \u010deprav niso posebej velika. Pokrit predal je hlajen – funkcija, na katero smo skoraj pozabili, pa je lahko poleti zelo koristna.<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Bolj\u0161a oprema ima \u017ee tudi hlajen polnilec telefona in Sony ozvo\u010denje. Vmes se najde kak\u0161na nenavadna re\u0161itev, kot je fizi\u010dno stikalo za izklop sopotnikove blazine.\u00a0<\/p>\n

Prednja sede\u017ea sta pri dra\u017eji opremi elektrificirana v vse smeri in tudi hlajena. Samo udobje sedenja pa \u0161e ni na francoskem ali nem\u0161kem nivoju. Glede materialov drugje po kabini gre za me\u0161anico mehkobe in trdote, vendar slednja ne moti, ker pokriva predvsem najbolj izpostavljena mesta, kjer bi mehek material prehitro ope\u0161al. Ambientalna osvetlitev pomaga pono\u010di ustvarjati prijetno po\u010dutje.<\/p>\n

Dobrodo\u0161le so nekatere re\u0161itve, ki jih evropski proizvajalci \u0161e kar niso zapopadli, na primer zagon avta zgolj s premikom ro\u010dice menjalnika.<\/p>\n

Kako prostorna je omoda 5<\/p>\n

S svojo dol\u017eino in ostalimi merami omoda 5 prav gotovo nagovarja dru\u017eine, gotovo je zanimiva tudi za mlaj\u0161e upokojence, ki \u0161e vedno potrebujejo nekoliko ve\u010dji avto. Druga vrsta je kar prostorna, dno na sredini minimalno dvignjeno. Omejitev pa lahko visokim osebam predstavlja ni\u017eji strop.\u00a0<\/p>\n

Prtlja\u017enik je podro\u010dje precej\u0161njega kompromisa. V omodi 5 meri osnovnih 380 litrov, kar ne presega niti standarda B segmenta. S podiranjem naslonjal naraste na 1.075 litrov. Tudi nakladalni rob je kar visok.\u00a0<\/p>\n

Ima pa kri\u017eanec stre\u0161ne sani in po tej plati omogo\u010da bolj\u0161i izkoristek avta.\u00a0<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Zmogljiv motor, manj podvozje<\/p>\n

Zelo zanimiva lastnost omode je prav gotovo hibridni pogon iz testnega modela. Sicer obstajata na ceniku\u00a0tudi klasi\u010dna bencinska verzija in elektri\u010dna BEV razli\u010dica. V primeru hibrida SHS-S je osnova 1,5-litrski motor, ki ga dopolnjujeta dva elektromotorja za kombinirano skupno mo\u010d kar\u00a0165 KW (224 KM). Te \u0161tevilke sicer \u0161e ne pomenijo, da je omoda 5 kak\u0161en dirkalnik, saj je mo\u010d namenjena bolj enostavnemu kot pa \u0161portnemu premikanju. Pospe\u0161ek do 100 km\/h traja naglih, ne pa ‘elektri\u010dnih’ 7,9 sekunde, najve\u010dja hitrost je 175 km\/h. Pomembnej\u0161e pa je, da je odriv z mesta ali pa vmesno pospe\u0161evanje zvezno in dovolj odlo\u010dno.\u00a0<\/p>\n

Podatki o vozilu (omoda 5 SHS-H prime)<\/p>\n

Mere (d x \u0161 x v, medosna; v mm):\u00a04.447\u00a0x 1.824\u00a0x 1.588; 2.610
Masa: 1.621\u00a0kg
Pogon:\u00a0hibrid, sistemska mo\u010d 165 kW (224 KM), 275 Nm
Zmogljivosti:\u00a0175\u00a0km\/h, pospe\u0161ek 0-100 km\/h v 7,9\u00a0s
Poraba na testu:\u00a06,2\u00a0l\/100 km
Prtlja\u017enik (v litrih):\u00a0380\u00a0 \/ 1.075
Cena v evrih:\u00a026.990\u00a0(brez popusta)<\/p>\n

Pogon je nekoliko druga\u010den od \u0161ir\u0161e uveljavljenih hibridov zaradi najmanj dveh stvari. Prva je razmeroma velika zaloga baterije 1,8 kWh\u00a0(od tod verjetno tudi kompromis v prtlja\u017eniku), druga pa sposobnost, da se bencinski motor z elektromotorji priklaplja vzporedno ali pa serijsko, odvisno od potreb. Da je to mogo\u010de, gre zasluga mo\u010dnemu elektromotorju s kar 150 kW zaloge.<\/p>\n

Pri ni\u017ejih hitrostih avto premika elektrika in tudi med ‘jadranjem’ oziroma vzdr\u017eevanjem zmerne hitrosti je bencinski motor \u0161e vedno na klopi za rezervne igralce. Ob zmerni zahtevnosti vstopi v igro kot generator energije za elektri\u010dna stroja, medtem ko pri polni zahtevnosti preklopi v drugi hibridni na\u010din in na polno tudi sam poprime za delo pri pogonu prednjih koles. Mo\u010d se sicer nanje prena\u0161a prek tristopenjskega menjalnika, \u0161e ene tehni\u010dne posebnosti Cheryja.<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Poraba goriva me je nekoliko razo\u010darala, saj sem od hibrida vendarle pri\u010dakoval malenkost ve\u010d oziroma manj. V mestni in primestni vo\u017enji ostaja ugodna okoli ali malenkost nad petimi\u00a0litri, slab\u0161e pa je na avtocesti, kjer posko\u010di najmanj za liter, raje liter in pol.<\/p>\n

Razmeroma veliki mo\u010di pogona podvozje te\u017eko sledi. \u0160e enkrat, omoda 5 ni avto, ki bi pote\u0161il izrazito dinami\u010dne voznike. Nagibanja v ovinkih je razmeroma veliko, upanje, da se bo avto upiral centrifugalnim silam podobno kot kak\u0161na hibridna toyota, pa hitro uplahne. Ne gre niti upati, da bo nepravilnosti na cesti pobiral mehkobno kot kak citro\u00ebn C5 aircross\u00a0ali pa zanesljivo kot ford kuga.<\/p>\n

Asisten\u010dnih sistemov je veliko, tu so Kitajci zares napolnili razpredelnico. Obstajajo pa \u0161e mo\u017enosti izbolj\u0161av, kako nekateri med njimi delujejo, na primer grob sistem za ohranjanje smeri \u0161e posebej na o\u017ejih prometnicah ali pa preob\u010dutljivi nadzor za gibanje o\u010di. Iskanje stikal za izklop v menijih \u017eal postane prepogosto po\u010detje.\u00a0<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Kakorkoli, omoda 5 se lahko pohvali z vsemi petimi zvezdicami na Euro NCAP testu. Tistim, ki dvomijo o\u00a0dolgotrajnosti kitajske tehnologije, pa odgovarja s sedemletno tovarni\u0161ko garancijo.\u00a0<\/p>\n

Omodo 5 pod \u010drto lahko ozna\u010dimo za prijetno presene\u010denje. Predvsem zaradi cene, ki avto kljub tolik\u0161ni zalogi mo\u010di in velikosti ume\u0161\u010da bolj v B segment kot pa C. Dra\u017eja in prav bogata razli\u010dica opreme prime je tri tiso\u010d evrov dra\u017eja od vstopne in stane 26.990 evrov brez popusta za financiranje v vi\u0161ini dveh tiso\u010dakov.\u00a0<\/p>\n

Vsekakor dober obet za nadaljevanje zgodbe z novimi modeli, ki prihajajo k nam.<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

\"Omoda<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

andrej.leban@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Je omoda 5 kljub zelo konkuren\u010dni ceni \u0161e preve\u010d za\u010detni\u0161ki avto, da bi mu zaupali? Ali pa je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":94839,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,3658,28099,28098,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-94838","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-omoda","tag-omoda-5-cena","tag-omoda-5-shs-s-test","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116594934267321179","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94838","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=94838"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94838\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/94839"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=94838"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=94838"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=94838"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}