{"id":96899,"date":"2026-05-19T22:21:09","date_gmt":"2026-05-19T22:21:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/96899\/"},"modified":"2026-05-19T22:21:09","modified_gmt":"2026-05-19T22:21:09","slug":"presenetljivo-odkritje-ki-postavlja-na-glavo-napovedi-globalnega-segrevanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/96899\/","title":{"rendered":"Presenetljivo odkritje, ki postavlja na glavo napovedi globalnega segrevanja"},"content":{"rendered":"

\"Oblaki<\/p>\n

Oblaki imajo zelo pomembno vlogo pri segrevanju ozra\u010dja. \/ Foto: iStock<\/p>\n

Presenetljivo odkritje, ki postavlja na glavo napovedi globalnega segrevanja<\/p>\n

Podatki iz ZDA in Velike Britanije ka\u017eejo, da izhodi\u0161\u010dno leto 1850 za merjenje globalnega segrevanja najbr\u017e ni bilo tako \u010disto, kot predvidevajo sodobni klimatski modeli.<\/p>\n

Dolgo uveljavljeno prepri\u010danje, da je industrijska revolucija zgolj pove\u010devala obla\u010dnost in s tem prispevala k ohlajanju planeta, je postavljeno pod vpra\u0161aj. Nova \u0161tudija<\/a> namre\u010d razkriva nepri\u010dakovan podnebni paradoks. Oblaki nad dolo\u010denimi deli severne poloble danes vsebujejo manj vodnih kapljic kot pred letom 1850.<\/p>\n

Znanstvena ekipa, ki jo je vodil Hunter Y. Brown z Univerze v Wyomingu v sodelovanju s strokovnjaki iz Pacifi\u0161kega severozahodnega nacionalnega laboratorija (PNNL), je ugotovila, da sta jugovzhod Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike in Zdru\u017eeno kraljestvo izjemi v svetovnem merilu. Medtem ko se je na globalni ravni \u0161tevilo obla\u010dnih kapljic zaradi industrijskih izpustov pove\u010dalo, ti\u00a0regiji presenetljivo zaznavata upad. Izsledki raziskave, nedavno objavljeni v znanstveni reviji Geophysical Research Letters, nakazujejo, da smo onesna\u017eenost zraka v predindustrijski dobi mo\u010dno podcenjevali.<\/p>\n

<\/p>\n

\"This<\/p>\n

raziskava<\/p>\n

Zemlja bo \u010dez milijardo let ostala brez kisika: znanstveniki napovedujejo vrnitev v dobo mikrobov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Za razumevanje tega pojava je klju\u010dna vloga aerosolov, torej drobnih delcev v ozra\u010dju, ki nastajajo pri izgorevanju. Ti delci delujejo kot kondenzacijska jedra, okoli katerih se nabira vlaga. Ve\u010d ko\u00a0je aerosolov, ve\u010d je vodnih kapljic, zaradi \u010desar so oblaki gostej\u0161i, bolj beli in posledi\u010dno bolj odsevni. Tak\u0161ni oblaki delujejo kot naravni \u0161\u010dit, saj odbijajo son\u010dno svetlobo nazaj v vesolje in s tem hladijo planet.<\/p>\n

Odkritje prina\u0161a resne posledice za natan\u010dnost prihodnjih podnebnih projekcij. Mednarodni protokol za oceno podnebnih modelov, ki ga uporabljajo klimatologi po vsem svetu, namre\u010d jemlje leto 1850 kot izhodi\u0161\u010dno, neokrnjeno stanje pred industrijskim onesna\u017eenjem. Kar pa morda ne dr\u017ei.<\/p>\n

Da bi pojasnili, zakaj so oblaki nad ZDA in Britanijo danes la\u017eji, so raziskovalci uporabili E3SMv3, napreden podnebni model ameri\u0161kega ministrstva za energijo. V okviru projekta, poimenovanega Nephele, so izvedli ve\u010d kot 500 lo\u010denih ra\u010dunalni\u0161kih simulacij, pri \u010demer so spreminjali 25 razli\u010dnih fizikalnih parametrov. Omenjena anomalija je bila prisotna v kar 97,5 odstotka vseh simulacij, kar izklju\u010duje mo\u017enost statisti\u010dne napake in potrjuje robustnost odkritja.<\/p>\n

Dim prvih naseljencev<\/p>\n

Vzrok za ta pojav se skriva v zgodovinskih dejavnostih okoli leta 1850. Takrat so prebivalci jugovzhoda ZDA in Velike Britanije mno\u017ei\u010dno se\u017eigali les in drugo biomaso. Ameri\u0161ki priseljenci so ob agresivnem kr\u010denju gozdov ustvarjali nepredstavljive koli\u010dine dima, zaradi \u010desar je bil ta del ZDA najve\u010dji porabnik biomase na prebivalca na svetu. Hkrati je Velika Britanija \u017ee pospe\u0161eno uvajala premog v zgodnjih fazah svoje industrijske revolucije.<\/p>\n

Izpusti teh organskih delcev so bili \u0161e posebej intenzivni v zimskih mesecih (od novembra do marca), ko v ozra\u010dju naravno primanjkuje kondenzacijskih jeder in so oblaki za zunanje vplive najbolj ob\u010dutljivi. Oblaki so bili pred ve\u010d kot stoletjem in pol zaradi tega se\u017eiganja znatno bolj nasi\u010deni s kapljicami kot dana\u0161nji. Ker so se tovrstne emisije v teh regijah do danes zmanj\u0161ale, so se oblaki tam posledi\u010dno razred\u010dili.<\/p>\n

Kaj to pomeni?<\/p>\n

Odkritje prina\u0161a resne posledice za natan\u010dnost prihodnjih podnebnih projekcij. Mednarodni protokol za oceno podnebnih modelov (CMIP6), ki ga uporabljajo klimatologi po vsem svetu, namre\u010d jemlje leto 1850 kot izhodi\u0161\u010dno, neokrnjeno stanje pred industrijskim onesna\u017eenjem.<\/p>\n

Vendar zgodovinski podatki in najnovej\u0161e analize vzorcev iz ledenih vrtin ter sedimentov ka\u017eejo, da je bilo za\u017eiganje biomase takrat od dvakrat do \u0161tirikrat mo\u010dnej\u0161e od trenutnih uradnih ocen. Znanstveniki opozarjajo, da upo\u0161tevanje leta 1850 kot \u010diste osnove pravzaprav\u00a0umetno zmanj\u0161uje razliko v onesna\u017eenosti med preteklostjo in sedanjostjo. Posledi\u010dno to pomeni, da je bil hladilni u\u010dinek oblakov, ki sicer bla\u017ei globalno segrevanje, v dosedanjih modelih morda napa\u010dno ovrednoten.<\/p>\n

Ali povedano druga\u010de:\u00a0raziskava ne pomeni, da so podnebne spremembe kaj manj nevarne ali da zmanj\u0161anje izpustov ni potrebno. Zemlja se zaradi toplogrednih plinov \u0161e naprej segreva.\u00a0Vendar pa gre za klju\u010den podatek pri dolo\u010danju \u00bbpodnebne ob\u010dutljivosti\u00ab \u2013 za koliko se bo Zemlja segrela ob podvojitvi ogljikovega dioksida. Ker so ozra\u010dje s kurjenjem in po\u017eigalni\u0161tvom onesna\u017eevali \u017ee prej, lahko znanstveniki izklju\u010dijo najbolj katastrofalne scenarije segrevanja, ki so temeljili na predpostavki nenadnega skoka vpliva aerosolov.<\/p>\n

\u010ceprav gre za prelomne ugotovitve, pa avtorji \u0161tudije poudarjajo, da rezultati trenutno temeljijo na enem samem modelu. Za dokon\u010dno potrditev in natan\u010dnej\u0161e ocene o tem, kako mo\u010dno so aerosoli dejansko vplivali na segrevanje na\u0161ega planeta, bodo nujne nadaljnje primerjave z drugimi globalnimi podnebnimi modeli.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Oblaki imajo zelo pomembno vlogo pri segrevanju ozra\u010dja. \/ Foto: iStock Presenetljivo odkritje, ki postavlja na glavo napovedi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":96900,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[28594,10099,5781,692,28596,5701,691,22651,37,38,64,63,28595,14889],"class_list":["post-96899","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-aerosoli","tag-biomasa","tag-globalno-segrevanje","tag-industrijska-revolucija","tag-klimatski-protokol","tag-oblacnost","tag-podnebne-spremembe","tag-podnebni-modeli","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world","tag-zgodovinski-izpusti","tag-znanstvena-raziskava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116603577008356541","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/96899","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=96899"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/96899\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/96900"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=96899"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=96899"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=96899"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}