{"id":97059,"date":"2026-05-20T04:37:07","date_gmt":"2026-05-20T04:37:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/97059\/"},"modified":"2026-05-20T04:37:07","modified_gmt":"2026-05-20T04:37:07","slug":"slovenec-v-eni-najbolj-ambicioznih-ameriskih-startup-zgodb-smo-kot-akademski-laboratorij-na-steroidih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/97059\/","title":{"rendered":"Slovenec v eni najbolj ambicioznih ameri\u0161kih startup zgodb: Smo kot akademski laboratorij na steroidih"},"content":{"rendered":"

\"Alen<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Alen Pavli\u010d prihaja iz \u0160entjerneja na Dolenjskem. Po diplomi na Fakulteti za strojni\u0161tvo v Ljubljani, kjer je prejel \u0161tudentsko Pre\u0161ernovo nagrado, je raziskovalno pot nadaljeval na eni najpresti\u017enej\u0161ih svetovnih univerz \u2013 ETH Z\u00fcrich v \u0160vici. Tam je zaklju\u010dil magistrski in doktorski \u0161tudij na podro\u010dju strojni\u0161tva in akustofluidike.\u00a0<\/p>\n

Po zaklju\u010dku doktorata je deloval kot podoktorski raziskovalec na California Institute of Technology (Caltech) v ZDA, kjer je sodeloval pri razvoju naprednih tehnologij za manipulacijo celic z uporabo ultrazvoka. Pred nekaj meseci se je pridru\u017eil podjetju Merge Labs, ki razvija tehnologije za neposredno povezavo mo\u017eganov z digitalnimi sistemi.<\/p>\n

Kako je pri\u0161lo do odlo\u010ditve, da svojo prilo\u017enost najdete v tujini?<\/p>\n

Na za\u010detku so\u00a0me vodile\u00a0\u017eelja po raziskovanju in privla\u010dne izobra\u017eevalne mo\u017enosti, ki jih ponuja \u0160vica, pozneje pa sem \u017eelel svoje znanje uporabiti predvsem na projektih, ki imajo \u010dim bolj pozitiven vpliv na ljudi.<\/p>\n

V Ljubljani ste \u0161tudirali strojni\u0161tvo, zdaj pa delujete na popolnoma drugem podro\u010dju.<\/p>\n

\"Pavli\u010d<\/p>\n

Pavli\u010d ob zaklju\u010dku doktorata na ETH v \u0160vici.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

\u017de med \u0161tudijem strojni\u0161tva sem pomagal pri raziskavah in se udele\u017eil raziskovalnega obiska na \u0161vicarskem Nacionalnem In\u0161titutu za Tehnologijo v Z\u00fcrichu (ETH). Klju\u010dna razloga za nadaljevanje \u0161tudija v \u0160vici sta bila, da je obiskovanje predmetov razli\u010dnih smeri bolj preprosto, prav tako je bilo veliko mo\u017enosti za raziskave na zanimivih podro\u010djih.<\/p>\n

Magistrsko delo sem opravljal na podro\u010dju akustofluidike, interdisciplinarnega podro\u010dja, ki povezuje akustiko (predvsem ultrazvok \u2013 frekvence zunaj slu\u0161nega razpona \u010dloveka) in mikrofluidiko. Na tem podro\u010dju sem zaklju\u010dil tudi doktorski \u0161tudij.<\/p>\n

\u017delja po delu na podro\u010dju, ki bi imelo bolj neposreden in \u0161irok vpliv na ljudi, me je vodila na Caltech, v laboratorij prof. Mikhaila Shapira, kjer sem svoje znanje s podro\u010dja akustike in mikrofluidike posku\u0161al uporabiti za raziskovanje interakcij med ultrazvokom in nevroni.<\/p>\n

Zdaj ste \u017ee nekaj mesecev zaposleni v startup podjetju Merge Labs. Je bila to na\u010drtovana smer ali bolj naklju\u010dje?<\/p>\n

Pot je bila popolnoma naklju\u010dna. Ko sem zaklju\u010deval doktorat na podro\u010dju akustofluidike v \u0160vici, sem se odlo\u010dal med nadaljevanjem dela na istem podro\u010dju, ali pa spremembo smeri na bolj biomedicinsko podro\u010dje. Tako sem pristal na podoktorski raziskovalni poziciji v laboratoriju Mikhaila Shapira na kalifornijskem tehnolo\u0161kem in\u0161titutu Caltech. <\/p>\n

\"Slovenski<\/p>\n

Slovenski raziskovalec v laboratoriju na Caltechu.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Gre za enega od soustanoviteljev podjetja Merge Labs in prav on me je povabil, da svoje raziskave s Caltecha nadaljujem in raz\u0161irim v sklopu novonastalega podjetja.<\/p>\n

\"Alen<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Kak\u0161na je va\u0161a funkcija v podjetju? <\/p>\n

Delam na podro\u010dju razvoja in raziskav na podro\u010dju sonogenetike, ki je relativno nova metoda za po\u0161iljanje informacij nevronom s pomo\u010djo kombinacije ultrazvoka in genske terapije.<\/p>\n

Kako pa svoje delo v raziskovalni sferi razlo\u017eite popolnemu laiku?<\/p>\n

Razvijam tehnologije, ki omogo\u010dajo po\u0161iljanje sporo\u010dil mo\u017eganom s pomo\u010djo ultrazvoka.<\/p>\n

Kako druga\u010de pa je delati v startup podjetju v primerjavi z delom raziskovalca na Caltechu? <\/p>\n

Merge Labs je kot akademski laboratorij na steroidih. V akademskih laboratorijih ima vsak raziskovalec svojo smer, ki je jasno lo\u010dena od drugih raziskovalcev.\u00a0V Merge Labs pa je veliko ve\u010d sodelovanja z ve\u010djimi skupinami raziskovalcev, ki imajo isti cilj, skupaj razvijajo metode in izvajajo eksperimente.\u00a0Ta kombinacija omogo\u010da hitrej\u0161i znanstveni napredek.\u00a0<\/p>\n

Odlo\u010ditev za delo v Merge Labs je bila preprosta, saj verjamem, da je potencial za dolgoro\u010dno izbolj\u0161anje \u017eivljenja ljudi z uporabo mojega znanja in dela tu trenutno najve\u010dji.<\/p>\n

Kak\u0161en profil zaposlenih dela v Merge Labs? <\/p>\n

Ekipa je zelo raznolika tako z vidika narodnosti, izobrazbe in poklicev. Vklju\u010duje raziskovalce, in\u017eenirje, programerje, raziskovalne asistente\u00a0in mnogo drugih poklicev, ki podpirajo in dopolnjujejo celotno ekipo. Za razvoj tako zahtevne in napredne tehnologije i\u0161\u010demo najbolj\u0161e ljudi na svetu.<\/p>\n

Podjetje financira OpenAI \u2013 kaj to pomeni za zaposlene? Ste imeli z ekipo mo\u017enost, da spoznate investitorje, npr. Sama Altmana?<\/p>\n

Brez investitorjev, kot je OpenAI, podjetje ne bi moglo obstajati, saj zahteva veliko za\u010detno investicijo v raziskave. Za razvoj komercialnega produkta je namre\u010d potrebno dalj\u0161e \u010dasovno obdobje. Financiranje sicer odpira mo\u017enosti sodelovanja z OpenAI, vendar nima ve\u010djega vpliva na na\u0161 vsakdan. Z investitorji na\u010deloma nimamo veliko stika, razen na organiziranih dogodkih, ali med njihovimi obiski, ko jim predstavimo laboratorijske prostore, eksperimente in potek raziskav.<\/p>\n

\"Dela<\/p>\n

Dela pribli\u017eno 12 ur na dan, vendar je dol\u017eina delovnika odvisna od narave dela. Pri bolj fizi\u010dnih nalogah, kot so vzdr\u017eevanje in pridobivanje nevronov, priprava vzorcev ali gradnja eksperimentalne opreme, dalj\u0161i delovni dan prispeva k ve\u010dji produktivnosti. Pri miselno zahtevnej\u0161ih nalogah, kot so simulacije ultrazvoka, izra\u010duni ali razvoj eksperimentalne opreme, pa je kraj\u0161i delovnik u\u010dinkovitej\u0161i.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Kako vam je na splo\u0161no v\u0161e\u010d \u017eivljenje v ZDA? Kaj vam je tam najbolj v\u0161e\u010d in ali kaj pogre\u0161ate? <\/p>\n

\u017divljenje v \u0160vici in Sloveniji je precej podobno, \u010de ga primerjam z ZDA. Tu je vse ve\u010dje, od razdalj in mest do razpona med dobrim in slabim. Ena izmed prednosti ZDA je vodilna vloga na mnogih podro\u010djih, kar privablja strokovnjake s celega sveta. Mo\u017enost dela z najve\u010djimi strokovnjaki na posameznih podro\u010djih je zagotovo ena izmed najbolj\u0161ih strani \u017eivljenja v ZDA.<\/p>\n

Z \u017eeno najbolj pogre\u0161ava ve\u010d stikov z dru\u017eino, saj obi\u0161\u010deva Slovenijo zgolj enkrat ali\u00a0dvakrat na leto, pogre\u0161ava tudi dobrote najinih mam. Kakovost hrane je tu zagotovo slab\u0161a kot v evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n

\"Prosti<\/p>\n

Prosti \u010das z \u017eeno izkoristita za izlete po ZDA in spoznavanje svetovne kulinarike.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Kak\u0161ne so cene, na primer sladoleda, kruha, mleka in kje najdeta kakovostno hrano?<\/p>\n

Cene so zelo raznolike, odvisno od kakovosti in izvora hrane. Kakovosten sladoled stane najmanj osem\u00a0dolarjev (6,9 evra\u00a0za majhno porcijo, dodati pa je treba \u0161e desetodstotni davek in 20 odstotkov za napitnine). Kruh je ve\u010dinoma zelo slabe kakovosti, liter mleka je okoli \u0161est\u00a0dolarjev (5,2 evra). Kakovostno hrano z \u017eeno najdeva v dra\u017ejih trgovinah (npr. Whole Foods), v podjetju pa imamo vsak dan organizirano kakovostno kosilo in ve\u010derjo.<\/p>\n

Se v ZDA vidite dolgoro\u010dno ali je to le za\u010dasna \u00bbpostaja\u00ab? Kak\u0161ne na\u010drte imate za naprej?<\/p>\n

Zaenkrat dolgoro\u010dnih na\u010drtov nimam, saj je Merge Labs zame povsem nova izku\u0161nja. Verjamem pa v dolgoro\u010dni cilj podjetja in visok potencial za izbolj\u0161anje \u017eivljenj.<\/p>\n

\"Tudi<\/p>\n

Tudi \u017eena Pija Ho\u010devar prihaja iz istega kraja na Dolenjskem. V ZDA se ukvarja s pou\u010devanjem flavte ter ustvarjanjem nakita.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Na\u010drtujete kdaj vrnitev v Slovenijo?<\/p>\n

Velika verjetnost je, da se z \u017eeno, tudi Slovenko, vrneva v Evropo. Za Slovenijo pa te\u017eko re\u010dem, saj je dokaj majhna z vidika mednarodnih sodelovanj in pokrivanja specifi\u010dnih raziskovalnih podro\u010dij in prilo\u017enosti.<\/p>\n

Kaj je najpomembnej\u0161a stvar, ki se je nau\u010di\u0161 o \u017eivljenju prek meja?<\/p>\n

Znanje in spretnosti predstavljajo samo polovico ena\u010dbe. Okolje, v katerem deluje\u0161, pomembno vpliva na to, kako so tvoje sposobnosti ovrednotene. \u010ce karikiram: v Sloveniji zna skoraj vsakdo zabiti \u017eebelj, v ZDA pa ve\u010dina ljudi ne ve, kaj je \u017eebelj ali kladivo, zaradi \u010desar je ta spretnost bolj cenjena. Po drugi strani pa so nekatera specializirana znanja najbolj uporabna in cenjena predvsem v okolju, ki orje ledino v razvoju naprednih tehnologij (na primer v San Franciscu oziroma v Silicijevi dolini).<\/p>\n

O startup podjetju Merge Labs
\nMerge Labs je ameri\u0161ki raziskovalni laboratorij, ki razvija nove vrste mo\u017egansko-ra\u010dunalni\u0161kih vmesnikov za povezovanje \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov z umetno inteligenco. Podjetje \u017eeli razviti manj invazivne tehnologije, ki bi namesto elektrod v mo\u017eganih uporabljale biomolekule in ultrazvok za prenos signalov med nevroni. Dolgoro\u010dni cilj dru\u017ebe je razvoj sistemov, ki bi lahko pomagali pri obnavljanju ali izbolj\u0161evanju spomina, u\u010denja in komunikacije. Med soustanovitelji podjetja so tudi izvr\u0161ni direktor OpenAI Sam Altman<\/a>, nevroznanstvenik Tyson Aflalo, bioin\u017eenir Mikhail Shapiro in soustanovitelj projekta World Alex Blania.<\/p>\n

Podjetje je zbralo 252 milijonov dolarjev (216,4 milijona evrov)\u00a0zagonskega financiranja, med vlagatelji so OpenAI<\/a>, Bain Capital, Gabe Newell in drugi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Osebni arhiv Alen Pavli\u010d prihaja iz \u0160entjerneja na Dolenjskem. Po diplomi na Fakulteti za strojni\u0161tvo v Ljubljani,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":97060,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[28621,28622,3054,28624,62,28623,37,58,60,38,89,90,404],"class_list":["post-97059","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-alen-pavlic","tag-merge-labs","tag-prek-meja","tag-san-francisco","tag-si","tag-slovenci-v-tujini","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116605055640472870","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/97059","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=97059"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/97059\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/97060"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=97059"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=97059"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=97059"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}