{"id":97772,"date":"2026-05-20T15:23:18","date_gmt":"2026-05-20T15:23:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/97772\/"},"modified":"2026-05-20T15:23:18","modified_gmt":"2026-05-20T15:23:18","slug":"cinkarna-celje-stabilna-v-nestabilnih-casih-rezultati-za-upravo-niso-presenecenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/97772\/","title":{"rendered":"Cinkarna Celje: Stabilna v nestabilnih \u010dasih, rezultati za upravo niso presene\u010denje"},"content":{"rendered":"


\n \"Celotna
\n <\/a><\/p>\n

Celotna leto\u0161nja prodaja naj bi zna\u0161ala 194 milijonov evrov, dobi\u010dka na letni ravni naj bi bilo osem\u00a0milijonov evrov.<\/p>\n

Rozmari Petek<\/p>\n

Predsednik uprave Cinkarne Celje Ale\u0161 Skok je na tokratni novinarski konferenci, kjer so tik pred redno letno skup\u0161\u010dino predstavili rezultate leto\u0161njega poslovanja, temeljito opisal stanje na trgu titanovega dioksida, ki je paradni konj najve\u010dje celjske tovarne. “Kemijska industrija je \u017ee nekaj zadnjih let pod izredno mo\u010dnim pritiskom konkurence. Razlogov je ve\u010d, od evropskih predpisov, ki niso naklonjeni tovrstni industriji, do energetskih kriz, zato ni \u010dudno, da je kar velik del evropske kemijske industrije \u017ee zaprl svoja vrata; po nekaterih podatkih se je zaprlo \u017ee 10 odstotkov kapacitet. Pravi cunami v industriji titanovega dioksida je bil lani, ko so zaprle tovarne na Nizozemskem, \u0160paniji, Veliki Britaniji ter dve tovarni v Nem\u010diji. Tri so bile v ste\u010dajnem postopku prodane, zato bodo verjetno pod novim lastni\u0161tvom znova odprle svoja vrata, vsaj dve ostajata trajno zaprti,”\u00a0je opisal svojo konkurenco.<\/p>\n

Prodajajo le tam, kjer je kitajska konkurenca omejena<\/p>\n

To dejstvo bi sicer lahko bilo voda na njihov mlin, a tudi sami niso imuni na razloge, ki so tovarne pahnili v ste\u010daje. \u0160e vedno se namre\u010d soo\u010dajo z mo\u010dno in dumpin\u0161ko konkurenco iz Azije. Na Kitajskem je gradbeni\u0161tvo, kjer se porabi najve\u010d titanovega dioksida, v upadu, kar pomeni, da se njihove tovarne belega gradbenega materiala (v zadnjih petih letih so postavili veliko novih obratov proizvodnje titanovega dioksida) soo\u010dajo s prese\u017eki. Sami zato svojih kupcev na tako imenovanih tretjih trgih sploh ne i\u0161\u010dejo. “Na\u0161 fokus je tam, kjer zaradi carin ni kitajskega cenovnega dumpinga, na primer celotna Evropska unija, Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike in po novem tudi Brazilija, ki z novimi antidumpin\u0161kimi tarifami velja za eno najbolj za\u0161\u010ditenih trgov proti kitajski robi. Prve kontejnerje za Brazilijo odpremljamo \u017ee v drugem kvartalu leta,”\u00a0je napovedal Skok.<\/p>\n

\"Predsednik<\/a><\/p>\n

Predsednik uprave Cinkarne Celje Ale\u0161 Skok in \u010dlanica uprave ter tehni\u010dna direktorica Nikolaja Podgor\u0161ek Seli\u010d. <\/p>\n

Rozmari Petek<\/p>\n

Poslovanje prvega kvartala 2026 je opisal kot stabilno in, \u010deravno s slab\u0161imi rezultati kot v enakem obdobju lani, povsem pri\u010dakovano. Prihodki od prodaje so zna\u0161ali 50 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, \u010disti dobi\u010dek pa je zna\u0161al 3,1 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. “Ti rezultati za upravo niso presene\u010denje, saj smo napovedali, da bodo leto\u0161nji rezultati precej slab\u0161i. Celotna leto\u0161nja prodaja naj bi zna\u0161ala 194 milijonov evrov, dobi\u010dka naj bi na letni ravni bilo osem\u00a0milijonov evrov. Po prvem kvartalu ocenjujemo, da so ti rezultati nadplanski, \u010deprav bistveno ni\u017eji od lanskih,”\u00a0je poudaril Skok in velik del uspeha pripisal dejstvu, da so njihove proizvodne kapacitete ves \u010das ve\u010d kot 95-odstotno zasedene, kapacitete konkurence pa pribli\u017eno 75-odstotno.<\/p>\n

Manj vonjav po gnilih jajcih<\/p>\n

\u010clanica uprava in tehni\u010dna direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgor\u0161ek Seli\u010d je poudarila, da so lani \u0161e dodatno zni\u017eali emisije \u017eveplovega dioksida, prahu in vodikovega sulfida, ki ga zaradi zna\u010dilnega vonja po gnilih jajcih ob\u010dani najhitreje zaznajo in nanj opozorijo. “\u017de dolgo smo pri tem pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, ob tem pa se vseeno \u0161e vedno trudimo, da zni\u017eujemo emisije. Ker se zavedamo, da je vsak pojav negativnih vonjev v okolju za sosesko, v kateri delujemo, mote\u010d, nadaljujemo s stalnimi vlaganji. Skladno s tem, kar pa\u010d tehnika omogo\u010da, ker absolutnih \u010di\u0161\u010denj seveda nikjer ni,”\u00a0je poudarila tehni\u010dna direktorica. Med 17 milijoni investicij je dobra tretjina okoljske narave.<\/p>\n

Najbolj jih skrbi\u00a0trg \u017evepla\u00a0<\/p>\n

Te\u017eav na trgu, ki vplivajo na leto\u0161nji manj\u0161i dobi\u010dek, je veliko \u2013 od visokih cen energentov do pove\u010danih stro\u0161kov transporta. Predvsem pa jih v nadaljevanju skrbi geopoliti\u010dna napetost na Bli\u017enjem vzhodu, saj se tesno z vi\u0161anjem cene nafte zvi\u0161uje tudi cena \u017evepla, ki nastaja pri predelavi nafte. “\u017dveplo je klju\u010dni reagent v tako imenovanem sulfatnem postopku pridobivanja proizvodnje titanovega dioksida. V tem postopku se porabi velika koli\u010dina \u017evepla, cene \u017evepla pa so se v za zadnjih 12 mesecih ekstremno zvi\u0161ale \u2013 teko\u010de \u017eveplo do 160 odstotkov, trdo \u017eveplo pa do \u0161tirikrat. Globalna trgovina z \u017eveplom se dogaja na Bli\u017enjem vzhodu in le skromne koli\u010dine prehajajo skozi Hormu\u0161ko o\u017eino. \u017dveplo je obenem zelo uporabna kemikalija in se uporablja v \u0161tevilnih verigah, tudi prehranskih verigah za izdelavo umetnih gnojil. Zato so nekatere dr\u017eave, denimo Kitajska, \u017ee prepovedale izvoz \u017eveplove kisline, ker jo \u017eelijo zadr\u017eati doma kot strate\u0161ko surovino. Enako sta storili Rusija, Tur\u010dija. Obstaja tveganje, da bo pri\u0161lo do fizi\u010dnega pomanjkanja \u017evepla,”\u00a0je opozoril.<\/p>\n

“Te\u017eav na trgu, ki vplivajo na leto\u0161nji manj\u0161i dobi\u010dek, je veliko”<\/p>\n

Stanje na trgu bo kupce prisililo, da si bodo naredili nekaj zalog titanovega dioksida, zato Skoka poslovanje v drugem kvartalu leta \u0161e ne skrbi. “Bolj sem pesimisti\u010den za drugo polovico leta. Vse bo odvisno od tega, kako bo se razre\u0161il ta zaplet okoli Irana,”\u00a0je napovedal predsednik uprave. Vseeno v podjetju \u0161e ne var\u010dujejo ne pri investicijah, ne pri izpla\u010dilih dividend. Slednje ostajajo enako kot lani \u2013 vsak delni\u010dar bo prejel 1,80 evra na delnico. To je sicer nad ustaljeno dividendno politiko, po kateri so vsako leto delni\u010darjem razdelili polovico dobi\u010dka. “Moramo skrbeti za vse dele\u017enike, med katerimi so tudi delni\u010darji. Likvidnost Cinkarne je \u0161e vedno na zavidljivo visokem nivoju; mese\u010dno imamo na ra\u010dunu med 50 in 60 milijonov evrov visoko likvidnih sredstev, ki jih sicer tudi plasiramo v dolo\u010dene nalo\u017ebe. Na\u0161i konkurenti se prete\u017eno financirajo z dolgom, cinkarna \u017ee vsa leta s kapitalom, zato se nam ni zdelo primerno, da bi \u017ee v tem trenutku omejevali dividendo zaradi slabih razmer na trgu,”\u00a0je pojasnil prvi mo\u017e Cinkarne.<\/p>\n

Ob tem niso pozabili na okoli 700 zaposlenih v podjetju, saj so lani in deloma letos poleg obveznega bo\u017ei\u010dnega regresa prejeli \u0161e okoli 1.400 evrov nagrade za poslovno uspe\u0161nost, \u0161e ta mesec jim bodo izpla\u010dali \u0161e 2.400 evrov letnega regresa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Celotna leto\u0161nja prodaja naj bi zna\u0161ala 194 milijonov evrov, dobi\u010dka na letni ravni naj bi bilo osem\u00a0milijonov evrov.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":97773,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[23],"tags":[162,396,28798,7331,1867,62,37,58,60,38],"class_list":["post-97772","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-celje","tag-celje","tag-cinkarna-celje","tag-fasnews_slika","tag-nacrti","tag-poslovanje","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116607595612697590","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/97772","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=97772"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/97772\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/97773"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=97772"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=97772"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=97772"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}