{"id":97944,"date":"2026-05-20T18:51:11","date_gmt":"2026-05-20T18:51:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/97944\/"},"modified":"2026-05-20T18:51:11","modified_gmt":"2026-05-20T18:51:11","slug":"evropa-bo-prica-grozljivim-dogodkom-in-nic-ne-bo-mogla-storiti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/97944\/","title":{"rendered":"Evropa bo pri\u010da grozljivim dogodkom. In ni\u010d ne bo mogla storiti."},"content":{"rendered":"

Evropa, ki je uspe\u0161no obvladala svoj zgodovinski proces \u017ealovanja za propadlimi kolonialnimi imperiji, se bo morala nau\u010diti sprejeti vlogo gledalca grozljivih dogodkov v njeni sose\u0161\u010dini, je prepri\u010dan znani nem\u0161ki filozof Peter Sloterdijk.<\/p>\n

Rusija se \u0161e naprej upira pridru\u017eitvi skupini poni\u017eanih imperijev, in sicer do te mere, da zanika svoj obstoj kot del Evrope. Prav na to \u2013 da so del Evrope \u2013 so bili Rusi dolgo ponosni, je dejal Peter Sloterdijk v intervjuju za \u0161vicarsko medijsko skupino CH Media (del te skupine so tudi Neue Z\u00fcrcher Zeitung, Aargauer Zeitung in spletni medij Watson).<\/p>\n

Evropa kot celina gledalcev?<\/p>\n

Za razliko od Rusije je Evropa svoj zgodovinski proces \u017ealovanja za propadlimi imperiji uspe\u0161no obvladala. Celo Portugalci, najve\u010dji zamudniki med evropskimi kolonialnimi narodi, so v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja zapustili svoje zadnje kolonije, poudarja Sloterdijk.<\/p>\n

Na vpra\u0161anje, kak\u0161no vlogo bo v prihodnosti imela Evropa (Sloterdijk jo je poimenoval za celino brez zna\u010dilnih lastnosti), je nem\u0161ki filozof odgovoril, da se mora Evropa nau\u010diti sprejeti vlogo gledalca. Tak\u0161no vlogo gledalcev so imele Ju\u017ena Amerika, Nova Zelandija in deli Severne Afrike, ko so se Evropejci pobijali v prvi in drugi svetovni vojni.<\/p>\n

Nas \u010dakajo opusto\u0161enja v Afriki in razpad Ruske federacije?<\/p>\n

“Evropejci nimajo ve\u010d privilegija delovanja, a tudi niso ve\u010d pod prekletstvom delovanja. V nekem smislu bomo vsi postali \u0160vicarji. \u0160vicarji so bili prvi, ki so si prisvojili privilegij, da so gledalci pobojev, ki so jih zagre\u0161ili njihovi sosedje.”<\/p>\n

\"Peter<\/p>\n

Peter Sloterdijk pravi, da bi se lahko v Afriki v prihodnosti zgodili grozljivi dogodki in opusto\u0161enja.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Pri pobojih v prihodnosti, ki jih bo Evropa zgolj opazovala, storiti pa ne bo mogla ni\u010d, ima Sloterdijk v mislih zlasti opusto\u0161enja v Afriki, pa tudi v Rusiji, ki bi lahko prej ali slej razpadla.<\/p>\n

“Evropa mora ohraniti mirno kri”<\/p>\n

“Povsem naravno je, da se tam, kjer se opazijo pretirane raztegnitve, s\u010dasoma pojavijo komplementarni gibi razkroja. Zlo\u010dini, ki se zdaj pripravljajo, bodo prej ali slej storjeni. Takrat morajo Evropejci ohraniti dolo\u010deno hladnokrvnost. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da smo \u017ee kon\u010dali prve faze u\u010dnega na\u010drta tragi\u010dne zavesti.”<\/p>\n

Glede mo\u017enosti, da lahko v Franciji Emmanuela Macrona v Elizejski pala\u010di nasledita Jordan Bardella ali Marine Le Pen, v Nem\u010diji pa lahko Friedricha Merza nasledi Alice Weidel, je Sloterdijk odgovoril, da evropski u\u010dni procesi (mi\u0161ljen je u\u010dni proces sprejemanja zatona evropskih imperijev, op. p.) morda \u0161e niso dovolj institucionalizirani in utele\u0161eni, kar povzro\u010da val mladih idiotov.<\/p>\n

Premik v desno kot izpu\u0161\u010daj zaradi toksinov v telesu?<\/p>\n

“Premik v desno je predvsem kot kak\u0161en izpu\u0161\u010daj, ki ka\u017ee, da v sebi nosimo dolo\u010dene toksine, ki jih je treba nekako izraziti. \u010ce srbi, je treba razmisliti, od kod prihaja. Ni vedno znak, da se pripravljamo na nov Auschwitz.”<\/p>\n

\"Za<\/p>\n

Za Friedricha Merza Sloterdijk pravi, da je mali \u010dlovek, ki je uresni\u010dil sanje velikega \u010dloveka \u2013 postati nem\u0161ki kancler.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Sloterdijk dvomi o poenotenju vseh evropskih dr\u017eav, bi se pa lahko med Parizom, Berlinom, Londonom in Var\u0161avo glede vpra\u0161anj obrambne politike oblikovala \u0161tiristranska koalicija, ki bi predstavljala ve\u010dino. To so po njegovih besedah voja\u0161ko najbolj zanesljive entitete, \u010deprav ne bi \u017eelel jam\u010diti za njihovo zanesljivost, zlasti glede nem\u0161kih oboro\u017eenih sil.<\/p>\n

Nem\u010dija kot tragedija in Merz, ki je stopil v prevelike \u010devlje?<\/p>\n

Za Nem\u010dijo filozof pravi, da je tragi\u010den primer in da je njena glavna te\u017eava, da ni sposobna reform. Kriti\u010den je tudi do kanclerja Merza, za katerega pravi, da nenehno izgovarja fraze, ki bi bile primernej\u0161e za predsednika uprave kak\u0161nega podjetja, vodilnega komentatorja kak\u0161nega medija ali ogor\u010denega dr\u017eavljana.<\/p>\n

“Njegova najve\u010dja slabost je, da si je \u017eelel za vsako ceno postati kancler. \u017dal je ta \u017eivljenjski cilj dosegel \u2013 in vsi trpimo zaradi tega. Sanje velikega \u010dloveka je uresni\u010dil s polo\u017eaja malega \u010dloveka. Merz je eden tistih redkih primerov, ko si \u017eeli\u0161, da bi bil tako velik, kot se vidi (mi\u0161ljeno je Merzevo domnevno prepri\u010danje o lastni veli\u010dini, op. p.).”<\/p>\n

Hospitalizirani Trump?<\/p>\n

Glede predsednika ZDA Donalda Trumpa Sloterdijk pravi, da bo prej ali slej od\u0161el. “Nisem prepri\u010dan, ali bo dokon\u010dal svoj drugi \u0161tiriletni mandat. Zlahka si predstavljam, da bo neko\u010d strmoglavil z oblasti. Ker te nor\u010dije, ki jih nenehno izvaja, uspevajo tudi zaradi dejstva, da mu nih\u010de okoli njega ne pove resnice. Je skoraj tako izoliran kot Vladimir Putin. Morda bo s\u010dasoma imel tak\u0161ne izbruhe, da ga bo treba umakniti iz obtoka, morda s hospitalizacijo.”<\/p>\n

\"Slotedijk<\/p>\n

Slotedijk dvomi, da bo Trumpu uspelo kon\u010dati drugi predsedni\u0161ki mandat.
\n Foto: Reuters <\/p>\n

Sloterdijk je v intervjuju za Aargauer Zeitung \u017ee pred \u010dasom dejal, da mo\u010dni mo\u017eje, kot so Trump, Putin, \u0160i D\u017einping ali Recep Tayyip Erdogan privla\u010dijo \u0161tevilne razo\u010darane demokrate.<\/p>\n

Razo\u010darani demokrati in ljudje, ki se veselijo, da so drhal?<\/p>\n

V trenutnem negotovem svetovnem ozra\u010dju ti razo\u010darani posamezniki nasprotujejo tradicionalnim strankam in politi\u010dnim\u00a0elitam\u00a0ter so dovzetni za avtokrate, ki odlo\u010dno ukrepajo, \u010deprav so prav ti avtokrati odgovorni za globalno negotovost.<\/p>\n

Za Trumpa Sloterdijk trdi tudi, da ni sposoben ob\u010dutka sramu: “Ne dvomim, da je prav to razlog, zaradi \u010desar je Trump privla\u010den za nekatere svoje podpornike. Tudi oni bi radi bili podobno nesramni, neotesani in neobrzdani. No\u010dejo biti ugledni dr\u017eavljani v demokraciji, o \u010demer radi sanjarijo intelektualci, temve\u010d se raje veselijo, da jim je spet dovoljeno biti drhal.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropa, ki je uspe\u0161no obvladala svoj zgodovinski proces \u017ealovanja za propadlimi kolonialnimi imperiji, se bo morala nau\u010diti sprejeti…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":97945,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[409,65,66,494,493,28814,15263,421,2888,37,38,757],"class_list":["post-97944","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-donald-trump","tag-europe","tag-evropa","tag-friedrich-merz","tag-nemcija","tag-peter-sloterdijk","tag-recep-tayyip-erdogan","tag-rusija","tag-si-dzinping","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-vladimir-putin"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116608413590096901","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/97944","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=97944"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/97944\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/97945"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=97944"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=97944"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=97944"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}