{"id":98085,"date":"2026-05-20T21:35:15","date_gmt":"2026-05-20T21:35:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/98085\/"},"modified":"2026-05-20T21:35:15","modified_gmt":"2026-05-20T21:35:15","slug":"iz-ljubljane-v-miami-v-dveh-urah-japonci-testirali-revolucijo-potniskih-letal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/98085\/","title":{"rendered":"Iz Ljubljane v Miami v dveh urah? Japonci testirali revolucijo potni\u0161kih letal"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/20\/831419\/Orig-iStock-93330757-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/20\/831419\/Orig-iStock-93330757-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-iStock-93330757-1000.webp\" alt=\"White passenger airplane, view with behind\"\/><\/p>\n<p>Raziskave za ta\u00a0projekt\u00a0potekajo \u017ee od leta 2013.\u00a0Trenutno ra\u010dunajo, da bi ga lahko uresni\u010dili\u00a0v 20 letih. Foto: iStock photo<\/p>\n<p>Iz Ljubljane v Miami v dveh urah? Japonci testirali revolucijo potni\u0161kih letal<\/p>\n<p>Japonska agencija za raziskovanje vesolja (Jaxa) je aprila izvedla prvi preizkus novega letalskega pogona. Ta bi lahko letel z ve\u010d kot petkratnikom nadzvo\u010dne hitrosti.<\/p>\n<p>Pri novem letalskem pogonu, ki je trenutno \u0161e v fazi razvoja, gre za primer nenehno delujo\u010dega reaktivnega motorja brez gibljivih delov. S tem se mo\u010dno razlikuje od klasi\u010dnega letalskega pogona, ki zrak stiska s pomo\u010djo rotorjev.<\/p>\n<p>Novi pogon se zana\u0161a izklju\u010dno na obliko pogonskega sistema in visoko hitrost gibanja letala. Zajemalnik zraka je namre\u010d oblikovan tako, da upo\u010dasni pretok zraka, ga s tem stisne in mo\u010dno segreje. V ta zra\u010dni tok mehanizem nato vbrizga gorivo na osnovi vodika, ki se tam v\u017ege. Pri nastalih eksplozijah pride do \u0161irjenja plinov, ki se spro\u0161\u010dajo skozi zadnjo \u0161obo, to pa na koncu ustvari potisk, ki poganja letalo. Gre za znano tehnologijo, ki pa u\u010dinkovito deluje \u0161ele, ko letalo \u017ee leti z nadzvo\u010dno hitrostjo.<\/p>\n<p>Iz Ljubljane v Miami v dveh urah?<\/p>\n<p>Pogon, primeren za potni\u0161ka letala, razvijata Jaxa in tokijska univerza Waseda, trenutno pa imata izdelan dvometrski model. Z njim so v vesoljskem centru Kakuda nedavno uspe\u0161no preizkusili mehanizem zgorevanja, s \u010dimer je odprta pot do naslednjih korakov. Kon\u010dni cilj je letalski promet s hitrostmi do 5400 km\/h.<\/p>\n<p>Po poro\u010danju japonskega \u010dasnika The Mainichi bi tak\u0161na hitrost letenja mo\u010dno skraj\u0161ala potovanje med Tokiem in Los Angelesom. Pot, dolgo 8800 kilometrov, ki obi\u010dajno traja 10 ur, bi letalo z novim pogonom lahko preletelo v vsega dveh urah. \u010ce bi s tak\u0161nim letalom kdaj leteli iz Ljubljane, pa bi okoli dve uri potrebovali za neposredni let do Miamija, Seula ali Cape Towna.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/posel\/so-letalisca-pripravljena-na-kerozinsko-krizo-2801878\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-20250331_120224-400.webp\" alt=\"Letala \u0161e letijo, a opozorila so vse glasnej\u0161a. Na Brniku za zdaj brez motenj\"\/><\/p>\n<p>pomanjkanje goriva<\/p>\n<p>Letala \u0161e letijo, a opozorila so vse glasnej\u0161a. Na Brniku za zdaj brez motenj<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Prvi potni\u0161ki polet \u010dez 20 let?<\/p>\n<p>Na poti do omenjenega cilja morajo razvijalci premagati \u0161e nekaj ovir. S tak\u0161nim pogonom bi letalo letelo ve\u010d kot dvakrat hitreje od nadzvo\u010dnega letala concorde, ki so ga upokojili leta 2003. Posledi\u010dno bi moralo biti odporno proti udarnim valovom, ki nastanejo med poletom z nadzvo\u010dno hitrostjo. Poleg tega mora ohi\u0161je prenesti mo\u010dno segrevanje, saj lahko trenje na dolo\u010denih mestih povzro\u010di dvig temperature nad 1000 stopinj Celzija. Potovalna vi\u0161ina tak\u0161nih letal bi bila zaradi ugodnej\u0161ih pogojev zra\u010dnega tlaka pri 25 kilometrih, medtem ko potni\u0161ka letala obi\u010dajno letijo na vi\u0161ini med devet in dvanajst kilometrov.<\/p>\n<p>Razmi\u0161ljajo tudi o mo\u017eni kombinaciji z raketnim motorjem. S tem bi letalo lahko dvignili celo do vi\u0161ine 100 kilometrov, za vzlete in pristanke pa bi lahko uporabljalo obi\u010dajne vzletno-pristajalne steze.<\/p>\n<p>Raziskave za ta projekt\u00a0potekajo \u017ee od leta 2013. Raziskovalci \u017eelijo v naslednjem koraku izdelati model za testne polete. Trenutno ra\u010dunajo, da bi projekt lahko realizirali v 20 letih. To bi pomenilo prvi potni\u0161ki polet s hitrostjo 5 mahov v drugi polovici \u0161tiridesetih let sredi tega stoletja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskave za ta\u00a0projekt\u00a0potekajo \u017ee od leta 2013.\u00a0Trenutno ra\u010dunajo, da bi ga lahko uresni\u010dili\u00a0v 20 letih. Foto: iStock photo&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":98086,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[28862,28863,28859,28857,124,28858,28861,28865,28864,62,37,58,60,38,21383,28860],"class_list":["post-98085","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-hitrost-letenja","tag-inovacije-v-letalstvu","tag-jaxa","tag-letalski-pogon","tag-ljubljana","tag-nadzvocno-letenje","tag-potniska-letala","tag-potovalna-hitrost","tag-razvoj-letalstva","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tehnologija-prihodnosti","tag-waseda-univerza"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116609058389291067","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/98085","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=98085"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/98085\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/98086"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=98085"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=98085"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=98085"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}