{"id":9870,"date":"2026-03-01T07:34:09","date_gmt":"2026-03-01T07:34:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/9870\/"},"modified":"2026-03-01T07:34:09","modified_gmt":"2026-03-01T07:34:09","slug":"pomisleki-pred-skupscino-vzajemne-naftna-kriza-bi-lahko-vodila-v-recesijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/9870\/","title":{"rendered":"Pomisleki pred skup\u0161\u010dino Vzajemne; naftna kriza bi lahko vodila v recesijo"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vzajemna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVzajemna ima ve\u010d kot 440.000 delni\u010darjev, glavni delni\u010dar je z nekaj ve\u010d kot 15-odstotnim dele\u017eem Zavod za zdravstveno zavarovanje. Trenutno \u0161e ni znano, kako bo ZZZS glasoval na skup\u0161\u010dini. Foto: BoBo<\/p>\n

V sredo bodo na Ljubljanski borzi za\u010dele kotirati delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki ima 440 tiso\u010d delni\u010darjev. Delnice je treba na trgovalni (ali pa na INR) ra\u010dun prenesti v dveh letih, do zdaj je to storilo manj kot dva odstotka delni\u010darjev. Veliko prahu medtem dviga skup\u0161\u010dina, ki bo 11. marca in na kateri se bo odlo\u010dalo o napovedanih spremembah statuta Vzajemne. V ospredju bo vinkulacija delnic. Trenutno ima Vzajemna v statutu zapisano, da je za pridobitev ve\u010d kot pet odstotkov kapitala potrebno soglasje uprave, po novem pa \u017eeli dose\u010di, da je soglasje potrebno za vsakih dodatnih pet odstotkov. Za spremembo statuta je potrebno 75 odstotkov navzo\u010dih delni\u010darjev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo mnenju Vida Paji\u010da je predlog Vzajemne primer nenavadne in \u0161kodljive prakse in poudarja, da tudi ve\u010d znanstvenih in strokovnih prispevkov potrjuje negativen vpliv podobnih omejitev na vrednost delnic. Foto: MMC RTV SLO<\/p>\n

“Nenavadna in \u0161kodljiva praksa”
“Predlagane spremembe \u0161kodijo interesom delni\u010darjev kot tudi interesom same dru\u017ebe. Uprava Vzajemne namre\u010d predlaga drasti\u010dno zaostritev vinkulacije, po kateri bi bilo za pridobitev vsakih nadaljnjih pet odstotkov kapitala potrebno soglasje poslovodstva in nadzornega sveta. To v praksi pomeni, da si vodstvo \u017eeli vzeti pravico do arbitrarnega odlo\u010danja o tem, kdo sme postati pomembnej\u0161i lastnik, kar je v sodobnem korporativnem upravljanju izjemno nenavadna in po mojem mnenju tudi \u0161kodljiva praksa,” je za MMC povedal Vid Paji\u010d, \u010dlan uprave Ilirike.<\/p>\n

Negativen signal trgu in velika verjetnost ni\u017eje cene delnice
Tak\u0161na ureditev prina\u0161a negativne posledice predvsem za vrednost delnice in njeno likvidnost, pravi Paji\u010d: “Vsaka dodatna ovira pri prostem prenosu delnic namre\u010d po\u0161ilja negativen signal trgu, da podjetje ni odprto za nove investitorje, kar avtomati\u010dno zmanj\u0161uje investicijsko privla\u010dnost. Manj\u0161i interes institucionalnih vlagateljev in strate\u0161kih kupcev praviloma vodi v ni\u017ejo tr\u017eno ceno in ve\u010djo ob\u010dutljivost te\u010daja na manj\u0161e posle, kar bo najbolj udarilo prav male delni\u010darje, ki so ob preoblikovanju ra\u010dunali na po\u0161teno borzno ceno in mo\u017enost u\u010dinkovite prodaje svojih dele\u017eev po najvi\u0161ji mo\u017eni ceni.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tS prihranki na borzo? “Dolgoro\u010dno najve\u010d tvega tisti, ki ni\u010d ne tvega.”<\/a><\/p>\n

“Ovire, ki koristijo le ozkemu krogu ljudi”
“Dodatno me skrbi, da predlagani mehanizem po svoji vsebini mo\u010dno spominja na tako imenovano ‘strupeno tableto’, ki brez jasne poslovne utemeljitve predvsem utrjuje polo\u017eaj poslovodstva in nadzornega sveta. Namesto da bi se Vzajemna razvijala v smeri transparentne in moderne delni\u0161ke dru\u017ebe, se zdi, da se z zapiranjem pred trgom odmika od prvotno dogovorjenih namenov statusnega preoblikovanja. Menim, da so tak\u0161ne poteze tudi v nasprotju s prizadevanji Ministrstva za finance in Evropske unije za razvoj kapitalskih trgov, saj namesto spodbujanja investicij postavljajo nove administrativne ovire, ki praviloma koristijo le ozkemu krogu,” nam je \u0161e povedal Vid Paji\u010d.<\/p>\n

Pri Vzajemni za\u010dudeni, zakaj je to postala vro\u010da tema
Na spletnem dogodku Ljubljanske borze je bil Andrej \u0160ercer iz Vzajemne za\u010duden, da je predlagana dodatna omejitev prenosljivosti zdaj tako vro\u010da tema. “Dolo\u010dba je v statutu \u017ee od junija, zato sem presene\u010den, da je \u0161ele po osmih mesecih to postalo aktualno. Sam ne vidim neke velike zgodbe. S tem predlogom, ki bo \u0161el na skup\u0161\u010dino, smo \u017eeleli dolo\u010dene zadeve zgolj bolj jasno zapisati in biti transparentni. Po drugi strani tudi zakon o zavarovalni\u0161tvu pozna dolo\u010dbe, ko mora dati regulator dovoljenje za pridobitev kvalificiranega dele\u017ea.”<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

48.978 to\u010dk (-1,3 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

6879 to\u010dk (-0,4 %)<\/p>\n

Top tri delnice znotraj S & P-jaKeysight Technologies (+26 %)
Paramount Skydance (+26 %)
Axon Enterprise (+25 %)Najve\u010dji padci tedna v S & P-juFirst Solar (-18 %)
KKR & Co. (-13 %)
Apollo Global Management (-13 %)NASDAQ (New York)22.668 to\u010dk (-1,0 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

634 to\u010dk (+0,5 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

25.084 to\u010dk (+0,1 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)58.850 to\u010dk (+3,6 %)SBITOP (Ljubljana)2989 to\u010dk (+0,1 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,00 % (-3 baz. to\u010dke)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 3,95 % (-14 baz. to\u010dk)dolarski indeks97,6 to\u010dke (-0,2 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1814 (+0,3 %)<\/p>\n

EUR\/CHF<\/p>\n

0,9089 (-0,6 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

67.500 USD (-0,6 %)<\/p>\n

nafta brent72,87 USD (+1,4 %)zlato5.267 USD (+3,7 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,128 %; 2,013 %
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nvidia
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNvidia je zadnja od podjetij iz dru\u017eine Veli\u010dastnih 7, ki je objavila poslovne rezultate zadnjega \u010detrtletja. Prihodkov je bilo za 68,1 milijarde dolarjev, kar je zajetnih 73 odstotkov ve\u010d kot v istem obdobju lani. Tudi preostale postavke v sve\u017ei bilanci so bile impresivne, prav tako napovedi za teko\u010de \u010detrtletje, a to ni ganilo vlagateljev. V \u010detrtek, dan po objavi rezultatov, se je te\u010daj Nvidie zni\u017eal za 5,5 odstotka, kar je najve\u010d po aprilu. Tr\u017ena kapitalizacija razvijalca \u010dipov se je zni\u017eala za 260 milijard dolarjev. Foto: Reuters<\/p>\n

Kako mo\u010dno se bo podra\u017eila nafta?
Na zahodnih delni\u0161kih trgih je bil pretekli teden me\u0161an. Evropske borze so naredile korak naprej (z dvoodstotno rastjo je izstopal londonski FTSE 100) newyor\u0161ke pa so bile (tudi zaradi padca Nvidijinih delnic, kjer so vlagatelji kljub vnovi\u010d rekordnemu dobi\u010dku ostali zadr\u017eani) spet v rde\u010dem, pri \u010demer sta najve\u010d izgubila finan\u010dni sektor (predvsem v petek je bila razprodaja o\u010ditna \u2013 KBW bank indeks je padel za pet odstotkov) in sektor informacijske tehnologije. Na pozitivni strani je izstopal energetski sektor, ki bo verjetno tudi v ponedeljek nadaljeval rast, saj je zaradi napada na Iran pri\u010dakovati precej\u0161njo podra\u017eitev nafte.<\/p>\n

Zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine vodi v recesijo
Iranska revolucionarna garda je v\u010deraj sporo\u010dila, da je Hormu\u0161ka o\u017eina zaradi napadov ZDA in Izraela zaprta za ladje. Lani je skozi o\u017eino “potovalo” ve\u010d kot 14 milijonov 159-litrskih sodov na dan, kar je tretjina celotnega svetovnega izvoza surove nafte po morju. Zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine bi cene nafte lahko dvignilo z zdaj\u0161njih 70 nad 100 dolarjev za sod. \u010ce bi to trajalo dalj \u010dasa, je svetovna recesija neizogibna, ti strahovi pa bodo na za\u010detku novega tedna verjetno povzro\u010dili padec delni\u0161kih indeksov. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"OpenAI,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOpenAI, ki je razvil ChatGPT, si je v novem krogu financiranja zagotovil dodatnih 110 milijard dolarjev, s \u010dimer je ovrednoten \u017ee na 840 milijard. Amazon je prispeval 50 milijard, Softbank in Nvidia po 30 milijard dolarjev. Del sporazuma z Amazonom je trdno tehnolo\u0161ko partnerstvo: OpenAI bo uporabljal dva gigavata ra\u010dunske mo\u010di, ki bo temeljila na Amazonovih lastnih \u010dipih Trainium, poleg tega bo Amazonov oddelek za obla\u010dne storitve (AWS) ekskluzivni zunanji ponudnik za poslovno platformo OpenAI Frontier. Foto: Reuters<\/p>\n

Inflacija dviga glavo
Med makroekonomskimi novicami je ob koncu tedna izstopala novica o rasti ameri\u0161ke inflacije v trgovini na debelo. Indeks cen proizvajalcev (PPI) se je januarja povzpel za kar zajetnih 0,5 odstotka, na letni ravni pa je PPI porasel za 2,9 odstotka. Ekonomisti so pri\u010dakovali 0,3-odstotno mese\u010dno (in 2,6-odstotno letno) rast. PPI je dober kazalnik, kak\u0161ne cene lahko v prihodnje pri\u010dakuje potro\u0161nik. Vse bolj je jasno, da so Trumpove carine vplivale na celotno prodajno verigo in da bo to \u0161e nekaj \u010dasa vplivalo na inflacijo. Ob vsem, kar se zdaj dogaja na Bli\u017enjem vzhodu, so inflacijska pri\u010dakovanja (ob vse vi\u0161jih cenah nafte) \u0161e slab\u0161a.<\/p>\n

Slab\u0161i obeti za ameri\u0161ki trg
Analitiki pri banki UBS so zni\u017eali oceno ameri\u0161kega delni\u0161kega trga, pri \u010demer navajajo tveganja, povezana z vse \u0161ibkej\u0161im dolarjem, visoka vrednotenja podjetij in tudi politiko Bele hi\u0161e. Z drugimi besedami: dejavniki, ki so leta delnice poganjali navzgor mo\u010dneje kot na preostalih trgih, vse bolj bledijo, vklju\u010dno z vse manj\u0161im obsegom odkupa lastnih delnic pri ameri\u0161kih korporacijah. Najve\u010dja skrb je povezana predvsem z dolarjem. Pri banki UBS napovedujejo, da bo evro do konca prvega leto\u0161njega \u010detrtletja dosegel 1,22 dolarja. Podobno kot lani tudi letos trgi zunaj ZDA prehitevajo Wall Street. \u010ce iz indeksa MSCI World izlo\u010dimo ameri\u0161ka podjetja, je ta indeks letos pridobil osem odstotkov, medtem ko je newyor\u0161ki S & P 500 pri skoraj isti vrednosti kot na za\u010detku leta. Tokijski Nikkei je letos za 14 odstotkov v plusu, vseevropski STOXX 600 pa za ve\u010d kot \u0161est odstotkov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vzajemna ima ve\u010d kot 440.000 delni\u010darjev, glavni delni\u010dar je z nekaj ve\u010d kot 15-odstotnim dele\u017eem Zavod za zdravstveno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":9871,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,5032,82,3088,3092,84,83,62,3996,37,58,60,38,5033,5031,5030,4020],"class_list":{"0":"post-9870","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cetrtletni-rezultati","10":"tag-economic","11":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","12":"tag-nvidia","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-skupscina","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-ubs","22":"tag-vid-pajic","23":"tag-vinkulacija","24":"tag-vzajemna"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9870","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9870"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9870\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9871"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9870"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9870"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9870"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}