{"id":98724,"date":"2026-05-21T11:24:14","date_gmt":"2026-05-21T11:24:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/98724\/"},"modified":"2026-05-21T11:24:14","modified_gmt":"2026-05-21T11:24:14","slug":"biba-bertok-si-je-ob-dvigu-estetske-ravni-prizadevala-za-kakovost-bivanja-razvoja-in-proizvodnje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/98724\/","title":{"rendered":"Biba Bertok si je ob dvigu estetske ravni prizadevala za kakovost bivanja, razvoja in proizvodnje"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pohi\u0161tveni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPohi\u0161tveni program Nana, 1974, Tovarna pohi\u0161tva Garant Polzela. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok<\/p>\n

Z razstavo nedavno pridobljenih del ene klju\u010dnih avtoric slovenskega sistemskega pohi\u0161tva se v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO) odpira razstava Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst., ki sta jo oblikovali kustosinji \u0160pela \u0160ubic in Barbara Predan. Slovenska oblikovalka Biba Bertok (1941) je v svoji profesionalni karieri zasnovala ve\u010d kot \u0161tirideset pohi\u0161tvenih programov, ve\u010dinoma namenjenih serijski proizvodnji. Kot so sporo\u010dili iz muzeja, si je Bertok v svojem na\u010drtovalskem delu dosledno zastavljala pet temeljnih poudarkov: funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnolo\u0161ke zahteve, tr\u017ena uspe\u0161nost in humanost bivanja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pohi\u0161tveni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPohi\u0161tveni program Nana, 1974, Tovarna pohi\u0161tva Garant Polzela. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok<\/p>\n

Prizadevna oblikovalka humanega bivanja in sistemskega pristopa
Bertok je veljala za arhitektko in industrijsko oblikovalko, ki je trdno zagovarjala stali\u0161\u010de, da je oblikovanje pomemben del vsakega proizvoda za izbolj\u0161anje kakovosti bivanja. Njeni pohi\u0161tveni sistemi so bili premi\u0161ljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. “V stroki je prepoznavala dve temeljni poti: na eni strani pot vrhunskih oblikovalcev in oblikovalk, ki utirajo vizije prihodnosti, na drugi pa tistih \u2013 v slovenskem prostoru pogosto spregledanih \u2013 ki delujejo znotraj vsakdanjega \u017eivljenja in proizvodnje. Kot je zapisala, so ti drugi ‘prizadevni oblikovalci’, ki ob dvigu estetske ravni te\u017eijo tudi k ‘dvigu kakovosti na vseh ravneh’ \u2013 bivanja, razvoja in proizvodnje.” Med slednje se je uvr\u0161\u010dala tudi protagonistka pri\u010dujo\u010de razstave, ki je v sredi\u0161\u010de svojega dela postavljala humanost bivanja, zlasti vpra\u0161anje, kako v omejenem prostoru ustvariti kakovostno, funkcionalno in prijetno \u017eivljenjsko okolje. To je dosegala z modularnostjo, s premi\u0161ljeno sistemizacijo elementov ter z ob\u010dutkom za barvo, tekstil in detajl. Njeno pohi\u0161tvo ni narekovalo na\u010dina \u017eivljenja, temve\u010d je omogo\u010dalo raznolike na\u010dine uporabe in prilagajanja prostoru.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Biba
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBiba Bertok. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok<\/p>\n

“Navzlic pregovorni po\u010dasnosti in rigidnosti proizvajalcev pohi\u0161tvenih programov \u2013 kar potrjuje tudi dejstvo, da se je Biba Bertok kljub \u0161tevilnim nagradam in tr\u017enim uspehom pri sodelovanju z velikimi podjetji pogosto soo\u010dala z odporom konservativno usmerjenih komercialnih struktur \u2013 je kot enega klju\u010dnih ciljev svojega dela izpostavljala ‘humanost bivanja v dana\u0161njih betonskih celicah spalnih naselij’.” Kot je zapisala, si je prizadevala “u\u010dinkovito izkori\u0161\u010dati razpolo\u017eljive proizvodno-tehnolo\u0161ke mo\u017enosti”, da bi dosegla “kakovostno raven, ki je nad povpre\u010djem v primerjavi s sorodnimi programi”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Garderobni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGarderobni sestav Beta, Alples. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMAO i\u0161\u010de lastnike kosov pohi\u0161tva legendarne Bibe Bertok<\/a><\/p>\n

Razvoj univerzalnega pohi\u0161tva in pohi\u0161tvene industrije
Temelje sistemskega pristopa je jasno za\u010drtala \u017ee s svojimi prvimi garderobnimi sestavi, ustvarjenimi v Alplesu. Izbrala je pot sistemizacije pohi\u0161tvenih elementov, ki je ostala njeno vodilo skozi celotno kariero. Kot del tega pristopa je pionirsko razvijala tudi univerzalno pohi\u0161tveno vez, za katero je kasneje pridobila patent. Pomenljivo je, da ji je na tej poti s svojo razli\u010dico pohi\u0161tvenega sistema (Futura) sledil tudi v slovenskem prostoru veliko bolj prepoznani industrijski oblikovalec Niko Kralj.<\/p>\n

Klju\u010dno razvojno okolje je kasneje na\u0161la v Centru za oblikovanje Slovenijalesa, v katerem so njene re\u0161itve skoraj vsako leto prehajale v serijsko proizvodnjo in pomembno zaznamovale doma\u010do pohi\u0161tveno industrijo. “Premi\u0161ljeni sistemski pristop Bibe Bertok k oblikovanju je omogo\u010dil, da so njeni pohi\u0161tveni programi \u2013 med njimi zlasti Manta \u2013 presegli slovenski in jugoslovanski prostor ter trgovskemu podjetju Slovenijales odprli pot na zahtevna tuja tr\u017ei\u0161\u010da, in to z lastnim znanjem. Hkrati je Manta postala nosilni proizvodni program, ki je za proizvajalca pomenil ‘konec ve\u010dletnega splo\u0161nega nazadovanja, programskih improvizacij ter poslovne neuspe\u0161nosti'”. Med pomembne inovacije poznega obdobja Bibe Bertok sodi tudi pohi\u0161tveni program Plima (1988), ki je vklju\u010deval jedilno mizo z izvirno zasnovanim mehanizmom za raz\u0161iritev in z raznolikimi na\u010dini uporabe.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pohi\u0161tveni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPohi\u0161tveni program Manta, 1977, Slovenijales \u2013 Stil Koper. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Otro\u0161ka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOtro\u0161ka posteljica Nata\u0161a, 1975, Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok<\/p>\n

Vpra\u0161anje vidnosti \u017eenskega dela
Razstava o Bibi Bertok odpira tudi vpra\u0161anje, zakaj so prakse, ki so bistveno oblikovale vsakdanje bivalno okolje, pogosto ostale zunaj osrednjih zgodovin oblikovanja, ter premislek o oblikovanju kot pogosto spregledani praksi, ki praviloma ne temelji na avtorsko izpostavljenih posameznih kosih, temve\u010d na sistemskem izbolj\u0161evanju pogojev bivanja.<\/p>\n

“\u010ceprav je bila Biba Bertok najbolj prepoznavna po \u2013 kot je zapisala \u2013 ‘ljubkem majhnem elementu’, otro\u0161ki posteljici Nata\u0161a, so za razumevanje njenega dela klju\u010dni prav pohi\u0161tveni sistemi, ki so zaznamovali ve\u010dino stanovanj jugoslovanskih blokovskih naselij, a ostajajo zunaj dominantnega kanona. Njena profesionalna pot obenem razkriva ovire, s katerimi so se soo\u010dale oblikovalke v industriji. Ob vstopu v pohi\u0161tveno industrijo konec \u0161estdesetih je po prijavi na razpis za mesto oblikovalca v Alplesu, ki je prednost pri zaposlovanju dajala mo\u0161kim arhitektom, odgovor prejela \u0161ele po \u0161estih mesecih. V tem \u010dasu se je v pol leta zaposlilo in nato od tam od\u0161lo kar pet arhitektov; kot \u0161esto, ko pravzaprav niso imeli ve\u010d izbire, so se vendarle odlo\u010dili za zaposlitev \u017eenske arhitektke. Podjetju se je vklju\u010ditev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odlo\u010dilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pohi\u0161tveni program Nana, 1974, Tovarna pohi\u0161tva Garant Polzela. Foto: MAO\/arhiv Bibe Bertok Z razstavo nedavno pridobljenih del ene…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":98725,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[29063,114,25786,19257,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-98724","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-biba-bertok","tag-entertainment","tag-industrijsko-oblikovanje","tag-mao","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116612318139429286","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/98724","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=98724"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/98724\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/98725"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=98724"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=98724"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=98724"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}