<\/p>\n <\/a><\/p>\n <\/p>\n Mama iz pekla: Otroka za zaprtimi vrati doma nista imela vode, hrane, elektrike<\/p>\n <\/a><\/p>\n Odvzem otroka<\/p>\n V skladu z Ustavo Republike Slovenije (URS)<\/a>\u00a0otroci u\u017eivajo posebno varstvo in skrb. Dr\u017eava zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogro\u017een njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.<\/p>\n Dru\u017einski zakonik (DZ)<\/a> med drugim ureja sistem ukrepov za varstvo koristi otroka v primerih ugotovitve, da je otrok ogro\u017een. Otrok je ogro\u017een, \u010de je utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel \u0161kodo\u00a0in je ta \u0161koda oziroma verjetnost, da bo \u0161koda nastala, posledica storitve ali opustitve star\u0161ev ali posledica otrokovih psihosocialnih te\u017eav, ki se ka\u017eejo kot vedenjske, \u010dustvene, u\u010dne ali druge te\u017eave v njegovem odra\u0161\u010danju. \u0160koda obsega \u0161kodo na telesnem ali du\u0161evnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premo\u017eenju.<\/p>\n Direktorica Centra za socialno delo (CSD) Celje Polonca Ter\u0161ek nam je pojasnila, da center praviloma ne “vstopi” v dru\u017eino zaradi enega samega dogodka, temve\u010d zaradi dejavnikov tveganja, na katere opozarjajo institucije: “Okolje (torej\u00a0\u0161ola, vrtec, zdravstvo)\u00a0nas obve\u0161\u010da, da se v dru\u017eini nekaj dogaja. Center mora te informacije najprej preveriti. Preverimo tako, da vstopimo v stik z mati\u010dno dru\u017eino otroka, se pravi s star\u0161i, in potem naprej vedno skupaj z njimi na\u010drtujemo delo oziroma na\u010din odpravljanja nepravilnosti, ki predstavljajo nek dejavnik tveganja v otrokovem okolju.”<\/p>\n “Nih\u010de nikoli ne predstavi na\u0161e slike, kaj do\u017eivlja en strokovni delavec, ko mu je dana ena taka te\u017eka naloga, da v bistvu otroka izlo\u010di iz mati\u010dne dru\u017eine,” Ter\u0161ek opozarja, da se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da so socialni delavci hladni in distancirani, vendar sama pravi, da je realnost ravno nasprotna. “Znajde\u0161 se v situaciji, ko mora\u0161 poskrbeti za tujega otroka, in vsakemu je \u017eelja,\u00a0da ne bo ve\u010d dele\u017een te\u017ekih stvari, ki jih je \u017ee do zdaj do\u017eivel. Zato mora\u0161 star\u0161e prepri\u010dati, da izro\u010dijo svojega otroka, da ga odpelje\u0161 na varno,” opisuje, da v\u010dasih star\u0161e prepri\u010duje tudi po \u0161est ur, da je za otroka najbolje, da ga prevzame CSD, namre\u010d sama ne verjame v nasilne odvzeme.<\/p>\n Polonca Ter\u0161ek<\/p>\n Osebni arhiv Polonca Ter\u0161ek<\/p>\n “Nikoli ne bom pozabila primera, ko je imel\u00a0o\u010de neozdravljivo diagnozo, zaradi katere je zanemarjal otroke, v ozadju pa so bile \u0161e te\u017eave z alkoholom. Ve\u010d ur sem prosila o\u010deta, da naj preda otroka, da je to zanju najbolje. Ko sva s sodelavko kon\u010dno dobili otroka v avtomobil, sva videli, kako sta se prijela za roke,” opisuje, da je jokala ob zavedanju, da je razbila dru\u017eino in\u00a0da bosta otroka zaradi odvzema utrpela travmo, a je hkrati vedela, da bi bila \u0161koda, \u010de bi otroka pustila v okolju, kjer sta ogro\u017eena, \u0161e ve\u010dja in trajnej\u0161a.<\/p>\n Ker rejni\u0161kih dru\u017ein ni dovolj, morajo kdaj, \u010deprav se trudijo, da tak\u0161nih primerov ne bi bilo, sorojence tudi lo\u010diti: “Se potrudimo, da so potem\u00a0vsaj\u00a0rejnice znotraj istega kraja, pa se lahko potem obiskujejo. \u010ce\u00a0je kak sorojenec starej\u0161i, pu\u0161\u010damo skupaj ta mlaj\u0161a dva, ki sta bolj tesno navezana. Na\u010deloma stremimo k temu, da ostajajo vsaj\u00a0oni kot dru\u017eina povezani. Z razvojnega vidika je to zelo pomembno.”<\/p>\n Mo\u017enost rehabilitacije\u00a0dajo vsakemu star\u0161u,\u00a0poudarja:\u00a0“Na centru sem zaposlena 26 let in\u00a0moram re\u010di, da nismo dali mo\u017enosti za rehabilitacijo samo v tistih primerih, ko so star\u0161i rekli, da ne \u017eelijo otroka. Pa \u0161e to nismo takoj obupali nad tem star\u0161em, ampak smo vedno pustili tisto eno leto manevra, da si \u0161e vedno lahko premisli in vstopi nazaj v stik.”<\/p>\n “Smo imeli primer, ko\u00a0je mamica sprva rekla, da otro\u010dka ne bo imela, ker je bila takrat dijakinja,\u00a0ravno ob zaklju\u010dku zadnjega letnika srednje \u0161ole. Po kon\u010dani \u0161oli pa je\u00a0za\u010dela nazaj vzpostavljati stik s tem svojim otro\u010dkom in dejansko se je otrok vrnil k njej,” je opisala.<\/p>\n “\u010ce star\u0161i\u00a0sledijo na\u010drtu in \u010de so pripravljeni spreminjati svoja vedenja in ravnanja v odnosu do otrok, se zadeve zelo lepo speljejo in v bistvu ne rabimo imeti nobenih nekih drasti\u010dnih ukrepov. \u010ce pa imamo star\u0161e, ki pa\u010d temu ne sledijo, ali pa \u010de imamo star\u0161e, ki vedno znova ponavljajo neka dejanja, potem pa ni debate, potem pa moramo otroka za\u0161\u010dititi na na\u010din z nujnim odvzemom,” pojasnjuje Ter\u0161ek.<\/p>\n Ukrepi za varstvo koristi otroka so torej\u00a0za\u010dasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnej\u0161ega zna\u010daja. Nujni odvzem izvede center za socialno delo, o za\u010dasnih odredbah in ukrepih trajnej\u0161ega zna\u010daja odlo\u010da sodi\u0161\u010de; na prvi stopnji so stvarno pristojna okro\u017ena sodi\u0161\u010da.<\/p>\n Pravila sodnega postopka ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)<\/a>, ki v 106. \u010dlenu dolo\u010da predlagatelje za za\u010detek postopka za odlo\u010danje o ukrepih za varstvo koristi otroka, in sicer med drugim je predlagatelj tudi center za socialno delo; sodi\u0161\u010de lahko postopek za odlo\u010danje o ukrepih za varstvo koristi otrok trajnej\u0161ega zna\u010daja za\u010dne tudi po uradni dol\u017enosti. V skladu s 108. \u010dlenom ZNP-1 je center za socialno delo udele\u017eenec postopka\u00a0tudi, kadar ni predlagatelj postopka. Navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zasli\u0161anje strokovnega delavca centra za socialno delo se \u0161tejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.<\/p>\n “Ukrep odvzema otroka star\u0161em traja najve\u010d tri leta,\u00a0izre\u010den ukrep pa lahko sodi\u0161\u010de podalj\u0161a,” so nam pojasnili na Ministrstvu za delo, dru\u017eino,\u00a0socialne zadeve in enake mo\u017enosti. Ter\u0161ek poudarja, da se ob odvzemu pripravi na\u010drt dela s star\u0161i (programi, ukrepi, pri\u010dakovanja). \u010ce star\u0161i v treh letih ne dose\u017eejo sprememb, center sodi\u0161\u010du lahko predlaga podalj\u0161anje in tako otroci v sistemu ostanejo \u0161e dlje.<\/p>\n Otroka prevzame CSD, kam gre zdaj?<\/p>\n V praksi so otroci po nujnem odvzemu najpogosteje najprej name\u0161\u010deni v krizne centre.\u00a0Direktorica CSD Celje je opisala, kako stresen je nujni odvzem v praksi tudi za socialne delavce. Najprej mora socialni delavec\u00a0otroka namestiti na varno, potem pa ima center 12 ur od odvzema \u010dasa, da pripravi predlog za za\u010dasno odredbo. \u010ce tega ne stori, otrok lahko odide nazaj iz kriznega centra k dru\u017eini.\u00a0Medtem pa socialni delavci po besedah Ter\u0161ek v resnici ves \u010das ostajajo z mislimi pri otroku: “Ves \u010das se ukvarja\u0161 s tem, kako bo tam otroku. Spra\u0161uje\u0161 se, ali mu bo okej, ali bo v redu pre\u017eivel no\u010d, ali se bo umiril,\u00a0ali bo zelo jokal.”<\/p>\n V\u00a0nadaljnjih sedmih dneh center zbere dodatne informacije in po potrebi pripravi predlog za ukrep trajnej\u0161ega zna\u010daja, o katerem odlo\u010da sodi\u0161\u010de. Nato CSD poi\u0161\u010de\u00a0rejni\u0161ko dru\u017eino ali drugo namestitev.\u00a0Centri, kadar je to mogo\u010de in varno, najprej i\u0161\u010dejo tudi \u0161ir\u0161o socialno mre\u017eo otroka, to pomeni\u00a0sorodnike ali druge bli\u017enje osebe,\u00a0da otrok ne bi bil iztrgan iz vseh poznanih odnosov hkrati.<\/p>\n \u010ce ni druge mo\u017enosti, jih namestijo v krizni center, dokler jim ne zagotovijo rejni\u0161ke dru\u017eine. Ter\u0161ek pojasnjuje, da so bili krizni centri ob ustanovitvi zami\u0161ljeni kot 21-dnevna namestitev, vendar se je klju\u010dna sprememba zgodila leta 2019, ko o namestitvah ne odlo\u010da ve\u010d CSD, temve\u010d sodi\u0161\u010de: “Sodi\u0161\u010de ima postopkovne roke dalj\u0161e, vklju\u010duje izvedence\u2026 in postopki se res podalj\u0161ajo, otroci obti\u010dijo v sistemu, kar ni okej.”\u00a0<\/p>\n “Najve\u010dja korist otroka”: kdo jo presoja in ali ima otrok besedo?<\/p>\n Tako ministrstvo kot CSD poudarjata, da je osrednje vodilo pri tem, kam namestiti otroka, njegova “najve\u010dja korist”. Ter\u0161ek razlo\u017ei, da korist presoja strokovni tim, ki zbira informacije in dokaze iz razli\u010dnih virov (institucije, pogovori z otrokom, star\u0161i, programi, po potrebi izvedenci). Otrok ima po njenih besedah glas\u00a0tudi, kadar gre za preverjanje, ali se nasilje ali zanemarjanje res dogaja.<\/p>\n A hkrati opozori na realnost navezanosti: “Do zdaj nisem imela otroka, ki na svoje star\u0161e ne bi bil navezan.” Tudi pri ogro\u017eenosti gre pogosto za nevarno navezanost in obrambne mehanizme, na primer\u00a0zanikanje nasilja. Klju\u010dno je, da strokovni delavec zna spra\u0161evati tako, da otrok ne nosi krivde in da se situacija razjasni.<\/p>\n “Te\u017eki primeri ostanejo s strokovnim delavcem za vedno, ampak potem, ko otroka spremlja, kako zacveti, ve, da je vredno. Ko otroci odrastejo, ko se okrepijo, ko se smejijo, ko so nagajivi, ko je nazaj tista iskrica v njihovih o\u010deh, je popla\u010dano tudi vso to notranje do\u017eivljanje, ki ga v samih postopkih pa\u010d strokovni delavci imamo in do\u017eivljamo,” opisuje Ter\u0161ek.<\/p>\n Namestitev za otroka je te\u017eko najti<\/p>\n Odlo\u010ditev o ukrepu za varstvo koristi otroka, s katerim se otroka umakne iz mati\u010dnega okolja (ukrep odvzem otroka star\u0161em) je nelo\u010dljivo povezana z odlo\u010ditvijo o namestitvi otroka. \u010ce sodi\u0161\u010de odlo\u010di o ukrepu trajnega odvzema\u00a0otroka, ga morajo v CSD\u00a0namestiti v rejni\u0161tvo ali posvojitev ali strokovni center.\u00a0Vsak primer obravnavajo posebej in presodijo, katera oblika varstva je v danem trenutku najprimernej\u0161a.<\/p>\n “Imamo primere, ko lahko \u017ee v osnovi verjamemo, da se bodo otroci lahko vrnili nazaj v doma\u010de okolje, \u010de bodo star\u0161i podprti z nekimi programi, se pravi z nekim na\u010drtom pomo\u010di, ki se naredi tudi v okviru sodi\u0161\u010da. So pa otroci, za katere vemo, da so star\u0161evske kompetence tako nizko ocenjene tudi s strani sodnih izvedencev, da to ni mo\u017eno.\u00a0\u010ce so star\u0161evske kompetence tako nizke, da vemo, da v teh treh letih ne bomo mogli zagotoviti otroku nekega zdravega razvoja oziroma da bi dejanja star\u0161ev \u0161kodno vplivala nanj, so otroci na\u010deloma najprej name\u0161\u010deni v\u00a0krizni center za otroke do \u0161estih let ali v krizni center za otroke in mladostnike od \u0161est do 18 let. In potem zelo hitro i\u0161\u010demo rejni\u0161ko dru\u017eino. In to so\u00a0navadno\u00a0otroci, ki potem obti\u010dijo v sistemu ali v rejni\u0161kem sistemu, ali pa se\u00a0zelo pogosto zgodi,\u00a0da rejniki v puberteti ne zdr\u017eijo z njihovim vedenjem in \u010dustvovanjem. Se nam zgodi, da so otroci lahko v rejni\u0161ki dru\u017eini \u0161est mesecev, pa se \u0161ele potem za\u010dnejo no\u010dne more, na plano pridejo\u00a0strahovi, neka te\u017eja \u010dustvena stanja, tudi kak\u0161ne anksioznosti, kak\u0161na motnja koncentracije in pozornosti se pojavi … In so te stvari kar te\u017eke. In takrat jih name\u0161\u010damo v strokovne centre. Eni rejniki \u0161e\u00a0ho\u010dejo imeti stik z njimi, pa se potem otroci za vikend in po\u010ditnice vra\u010dajo v rejni\u0161tvo, eni pa \u010disto prekinejo stike. To je pa ta del, ko je zelo pogost,” pravi Ter\u0161ek.<\/p>\n Tako strokovni centri pokajo po \u0161ivih. “Strokovni centri nam \u017ee septembra ali pa oktobra povedo, da do naslednjega septembra nimajo mest,” razlaga Ter\u0161ek.\u00a0<\/p>\n Strokovni centri so sicer po njenem mnenju problemati\u010dni tudi\u00a0razvojno, saj se\u00a0otroci se nave\u017eejo na strokovne delavce, ki jim v tem obdobju predstavljajo nekak\u0161no “dru\u017eino”, a okolje po definiciji ni stabilno.<\/p>\n Rejni\u0161tvo<\/p>\n Tudi MDDSZ priznava, da so seznanjeni s te\u017eavami zagotovitve ustrezne rejni\u0161ke dru\u017eine ali zavodske namestitve, zaradi \u010desar so otroci v\u010dasih dalj \u010dasa name\u0161\u010deni v krizne centre, \u010deprav naj bi bila to le kratkotrajna re\u0161itev. Statistika, ki smo jo pridobili na na\u0161em portalu, potrjuje, da rejni\u0161ke dru\u017eine v Sloveniji \u017ee od leta 2013 upadajo.\u00a0\u010ce jih je bilo konec leta 2013 \u0161e 753, jih je bilo konec leta 2023 le \u0161e 544. Od leta 2013 do leta 2025 je v Sloveniji zaznati 25-odstotni upad rejnikov.\u00a0“Verjamem, da tudi zaradi tega, ker imajo ti otroci velike potrebe in je zanje zahtevno\u00a0skrbeti,” opisuje Ter\u0161ek.<\/p>\n Rejni\u0161tvo je institut dru\u017einskega prava, urejen v Dru\u017einskem zakoniku (DZ), kot posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi star\u0161i. Samo izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejni\u0161ke dejavnosti (ZIRD), ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki \u017eeli izvajati rejni\u0161ko dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti, na\u010din izvajanja rejni\u0161ke dejavnosti, spremljanje rejni\u0161tva, financiranje ter druga vpra\u0161anja, povezana za izvajanjem rejni\u0161ke dejavnosti.<\/p>\n Namen rejni\u0161tva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi star\u0161i, omogo\u010di zdrava rast, vzgoja, izobra\u017eevanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno \u017eivljenje in delo. Z namestitvijo otroka v rejni\u0161tvo ostanejo star\u0161em ali skrbniku tiste pravice in obveznosti, ki so zdru\u017eljive z namenom rejni\u0161tva, \u010de zaradi varovanja koristi otroka ni odlo\u010deno druga\u010de. Ena tak\u0161nih obveznosti je tudi obveznost pre\u017eivljanja.\u00a0<\/p>\n Kot smo \u017ee pojasnili, je rejni\u0161tvo\u00a0v osnovi ukrep za\u010dasne narave. Dol\u017enost\u00a0centrov za socialno delo je, da na eni strani ustrezno poskrbijo za posameznega otroka, ki je name\u0161\u010den v rejni\u0161tvo, na drugi strani pa si morajo isto\u010dasno prizadevati za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bil otrok umaknjen iz doma\u010dega okolja. Trajanje posameznega rejni\u0161kega razmerja je odvisno od individualnih koristi otroka, ki jih je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej.\u00a0<\/p>\n Statistika, ki smo jo pridobili na na\u0161em portalu, sicer\u00a0ka\u017ee, da se povpre\u010dno trajanje rejni\u0161tva giblje okoli sedmih let. To pomeni, da mnogi otroci v rejni\u0161tvu pre\u017eivijo velik del otro\u0161tva. Povpre\u010dna starost otrok v rejni\u0161tvu je okoli 13 let. “Starej\u0161ih mladostnikov, se pravi, govoriva o obdobju od 16\u00a0do 18 let, rejni\u0161ke dru\u017eine redko sprejmejo,”\u00a0Ter\u0161ek razlaga, da najzahtevnej\u0161a skupina otrok, torej\u00a0starej\u0161i travmatizirani mladostniki,\u00a0tako ostaja najmanj za\u017eelena.<\/p>\n Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji v rejni\u0161tvu 731 otrok in mladih do 26. leta starosti. \u0160tevilo se je sicer v desetletju precej zmanj\u0161alo, leta 2013 je bilo v sistemu 1023 otrok.<\/p>\n Po namestitvi otroka v rejni\u0161tvo center za socialno delo, ki je pristojen za otroka, oblikuje individualno projektno skupino (IPS), ki na\u010drtuje in predlaga ustrezno obravnavo otroka ter obravnava strokovna vpra\u0161anja v zvezi z otrokom, neposredno spremlja otroka v rejni\u0161ki dru\u017eini in sodeluje z rejni\u0161ko dru\u017eino in otrokovimi star\u0161i. Pri tem je pomembna naloga tudi na\u010drtovanje prenehanja rejni\u0161tva.\u00a0Rejni\u0161tvo preneha z odlo\u010ditvijo sodi\u0161\u010da,\u00a0\u010de prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka v rejni\u0161tvo.\u00a0Rejni\u0161tvo preneha tudi z otrokovo polnoletnostjo, pri \u010demer pa se namestitev v rejni\u0161ko dru\u017eino lahko nadaljuje tudi po polnoletnosti, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, \u010de oseba, name\u0161\u010dena v rejni\u0161tvo\u00a0zaradi motenj v telesnem ali du\u0161evnem razvoju, ni sposobna za samostojno \u017eivljenje in delo ter \u010de oseba ali njen skrbnik s tem sogla\u0161ata ali \u010de oseba, name\u0161\u010dena v rejni\u0161tvo, sogla\u0161a, da ostane v rejni\u0161ki dru\u017eini zaradi nadaljevanja \u0161olanja. Po 18. letu lahko oseba ostane v rejni\u0161tvu, tudi\u00a0\u010de\u00a0neposredno po zaklju\u010dku srednje\u0161olskega izobra\u017eevanja nima druge mo\u017enosti bivanja in izka\u017ee, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb (podalj\u0161anje je mo\u017eno za najve\u010d 12 mesecev).<\/p>\n \u010ceprav ni namen rejni\u0161tev, da otroci tam ostajajo do polnoletnosti, statistika ka\u017ee, da precej otrok v rejni\u0161tvu ostane do odraslosti, saj je prav polnoletnost\u00a0najve\u010dji razlog za zaklju\u010dek rejni\u0161tva.\u00a0Vrnitev v mati\u010dno dru\u017eino je sicer drugi najpogostej\u0161i razlog zaklju\u010dka rejni\u0161tva, a \u0161tevilke so precej ni\u017eje. Kot je poudarila Ter\u0161ek, dr\u017ei, da je tudi precej tak\u0161nih, s katerimi rejni\u0161ke dru\u017eine ne zdr\u017eijo zaradi zahtevnega vedenja in \u010dustvenih stisk, povezanih s travmami iz zgodnjega otro\u0161tva, in jih zato preselijo v institucionalno varstvo,\u00a0v strokovne centre ali zavode.\u00a0\u010ce te podatke pove\u017eemo s povpre\u010dnim trajanjem rejni\u0161tva, ki zna\u0161a okoli sedem let, dobimo precej jasno sliko, da rejni\u0161tvo v Sloveniji pogosto ni kratkotrajna prehodna re\u0161itev, temve\u010d dolgotrajno obdobje, ki pogosto traja celo otro\u0161tvo.<\/p>\n “Nujno bi bilo, da dr\u017eava poskrbi za te otroke, ko postanejo polnoletni. Ker se kdaj zgodi, da se po polnoletnosti vrnejo nazaj v mati\u010dno dru\u017eino,” Ter\u0161ek opisuje, da po dopolnjenem 18. letu\u00a0ostanejo sami, brez podpore sistema.<\/p>\n Izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti<\/p>\n Vsaka oseba, ki \u017eeli postati rejnica oziroma rejnik, mora pred za\u010detkom izvajanja rejni\u0161ke dejavnosti pridobiti dovoljenje za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja po t.i. rednem postopku je dolo\u010den v ZIRD in je naslednji:<\/p>\n Postopek pridobitve dovoljenja za\u010dne oseba na krajevno pristojnem centru za socialno delo (center rejnika), kjer vlo\u017ei vlogo na predpisanem obrazcu in kjer pridobi tudi vse potrebne informacije.\u00a0 Druga\u010den je postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti za sorodnika otroka oz. za drugo osebo, ki nima dovoljenja za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti in se ugotovi, da bi bila namestitev konkretnega otroka k tej osebi v otrokovo korist (na podlagi 14. \u010dlena ZIRD). \u010ce v tak\u0161nem primeru sodi\u0161\u010de pri odlo\u010danju o namestitvi otroka v rejni\u0161tvo v skladu z dolo\u010dbami Dru\u017einskega zakonika ugotovi, da bi bila namestitev otroka v rejni\u0161tvo k sorodniku oz. k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti in ni otrokov sorodnik v otrokovo korist, v sodbi sorodnika oz. to osebo imenuje za rejnika. Pogoj je, da se sorodnik oz. oseba s tem strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti, kot so dolo\u010deni v Zakonu o izvajanju rejni\u0161ke dejavnosti. Izvr\u0161ljiva odlo\u010dba o namestitvi otroka v rejni\u0161tvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se \u0161teje za izdano dovoljenje za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti, vendar le za \u010das trajanja namestitve za dolo\u010denega otroka, kot je odlo\u010dilo sodi\u0161\u010de.<\/p>\n Za vsakega otroka v rejni\u0161tvu sklene rejnik s pristojnim centrom za socialno delo rejni\u0161ko pogodbo, v kateri se dogovori zlasti obseg oskrbe otroka, pravice in obveznosti pogodbenih strank, vi\u0161ino in na\u010din pla\u010devanja rejnine, na\u010din in rok prenehanja rejni\u0161ke pogodbe, morebitne posebnosti rejni\u0161tva v posameznem primeru.<\/p>\n Rejnik lahko izvaja rejni\u0161ko dejavnost kot poklic, pri \u010demer so njegove dol\u017enosti do otroka enake, ne glede na to, ali izvaja rejni\u0161ko dejavnosti kot poklic ali ne. Rejniku, ki izvaja rejni\u0161ko dejavnost kot poklic, Republika Slovenija, poleg rejnine za posameznega otroka, pla\u010duje tudi prispevke za socialno varnost v vi\u0161ini 60 odstotka zadnje znane povpre\u010dne bruto pla\u010de zaposlenih v Republiki Sloveniji, prera\u010dunane na mesec. Tako rejnina kot sredstva za prispevke za socialno varnost so zagotovljena v prora\u010dunu Republike Slovenije in niso podvr\u017eena pla\u010dilu dohodnine.<\/p>\n “Po izku\u0161njah, ki jih\u00a0imam\u00a0s kandidati za rejnike ali pa potem z rejniki kasneje, navadno nikoli ni motiv denar.\u00a0Rejniki postanejo zaradi interesa po pomo\u010di, po razdajanju za bli\u017enjega. Opazi se\u00a0so\u010duten pristop, \u017eelja po\u00a0doprinosu k dru\u017ebi, \u017eelja, da\u00a0se pomaga otrokom, ki ne zmorejo znotraj mati\u010dnih dru\u017ein,” Ter\u0161ek opisuje, da pri tistih, ki k rejni\u0161tvu vendarle pristopijo, denar pogosto ni motivacija.<\/p>\n Pomagala naj bi nova novela Zakona o izvajanju rejni\u0161ke dejavnosti<\/p>\n \u010ceprav naj denar ne bi bil motivacija, na\u0161a vlada na tak na\u010din posku\u0161a zagotoviti ve\u010d rejnikov. Z\u00a0zadnjo novelo Zakona o izvajanju rejni\u0161ke dejavnosti (novela ZIRD-C)<\/a>, ki se je za\u010dela uporabljati 1. novembra 2025, je med drugim naslovljena tudi problematika premajhnega \u0161tevila rejni\u0161kih dru\u017ein v Sloveniji.\u00a0ZIRD-C tako uvaja nekatere nove enkratne prejemke za rejnike, na primer enkratni prejemek v vi\u0161ini pla\u010dila dela v primeru namestitve otroka ob izre\u010denem ukrepu za varstvo koristi otroka nujni odvzem otroka ali ob izdani za\u010dasni odredbi o odvzemu otroka star\u0161em v skladu z dolo\u010dbami Dru\u017einskega zakonika. Dodatno so dolo\u010deni tudi enkratni prejemek ob prvi namestitvi otroka, enkratni prejemek ob namestitvi ve\u010d otrok iz iste dru\u017eine, letni dodatek za oddih in po\u010ditnice, dolo\u010da se tudi vi\u0161ina rejnine v primeru vikend rejni\u0161tva.\u00a0<\/p>\n Poleg tega se je uredila tudi nekoliko druga\u010dna opredelitev rejnine, dolo\u010dili pa so tudi vi\u0161jo vi\u0161ino rejnine, vklju\u010dno z mo\u017enostjo povi\u0161anja v primeru izrednih izdatkov za otroka ali pa pove\u010danega obsega dela rejnika.\u00a0Rejnik<\/a> je za otroka ali polnoletno osebo (0-26 let) po novem upravi\u010den do mese\u010dne rejnine, ki zajema oskrbnino in pla\u010dilo dela.<\/p>\n Osnovna mese\u010dna rejnina za enega otroka oz. polnoletno osebo (0-26 let) zna\u0161a od 1. novembra 2025 dalje 1.097,90 evrov; najvi\u0161ja mo\u017ena rejnina za enega otroka (0-18 let) od 1. novembra\u00a02025 zna\u0161a 1.646,85 evrov (zvi\u0161anje oskrbnine za 50 odstotkov in zvi\u0161anje pla\u010dila dela za 50 odstotkov).<\/p>\n Sprejete so bile med drugim tudi druge re\u0161itve, in sicer v zvezi z izvajanjem rejni\u0161ke dejavnosti kot poklica, glede urejanja usposabljanja za rejnike ter zagotavljanja brezpla\u010dne pravne pomo\u010di za rejnice in rejnike kot udele\u017eence v postopkih za varstvo koristi otroka.<\/p>\n “Z navedenimi re\u0161itvami se na podro\u010dju izvajanja rejni\u0161ke dejavnosti \u017eeli zagotoviti \u010dim kakovostnej\u0161e izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti, vklju\u010dno z zagotavljanjem stabilnosti namestitve, s \u010demer je otrokom omogo\u010dena\u00a0celovita oskrba v okviru rejni\u0161ke dru\u017eine,” razlagajo na ministrstvu.<\/p>\n Lahko rejnik posvoji otroka?<\/p>\n Razlika med rejni\u0161tvom in posvojitvijo je predvsem namen.\u00a0Pri posvojitvi gre za izlo\u010ditev otroka iz mati\u010dne dru\u017eine in prehod v posvojiteljsko dru\u017eino, pri rejni\u0161tvu pa je cilj, da se otrok \u010dez kraj\u0161i ali dalj\u0161i \u010das vrne v mati\u010dno dru\u017eino, ko ta vzpostavi ustrezne okoli\u0161\u010dine za primerno skrb za vzgojo in razvoj otroka.<\/p>\n “Zavedati se je torej treba, da sta institut rejni\u0161tva in institut posvojitve razli\u010dna instituta in da rejni\u0161tvo ni in ne sme biti bli\u017enjica do posvojitve otroka.\u00a0Tukaj imamo v mislih situacijo, da bi nekdo postal rejnik le zaradi tega, da bo tako la\u017eje in hitreje posvojil otroka,” na ministrstvu za delo poudarjajo, da je v\u00a0tak\u0161ni situaciji je hitro zaznati te\u017eave.<\/p>\n “Te\u017eave bodo verjetno nastale \u017ee pri omogo\u010danju stikov otroka z njegovo mati\u010dno dru\u017eino. Pri rejni\u0161tvu je zelo pomembno, da rejni\u0161ka dru\u017eina spodbuja in ohranja stik z otrokovo mati\u010dno dru\u017eino oziroma\u00a0njenimi \u010dlani, \u010de je seveda to v otrokovo korist, velikokrat rejni\u0161ka dru\u017eina poleg otroka ‘vzame pod okrilje’ \u0161e otrokove star\u0161e. \u010ce pa je primarni cilj posvojitev, ni pri\u010dakovati, da bo tak\u0161na rejnica oziroma rejnik stike spodbujal,” pojasnjujejo.\u00a0<\/p>\n Profimedia<\/p>\n V Republiki Sloveniji je sicer\u00a0na podro\u010dju posvojitev glavni pravni vir Dru\u017einski zakonik, ki dolo\u010da samo popolno posvojitev. Popolna posvojitev je posvojitev, s katero nastane med posvojitelji ter otrokom enako razmerje, kot je med star\u0161i in njihovimi otroki.\u00a0<\/p>\n A\u00a0\u010de se ugotovi, da je v korist otroka, ki je v rejni\u0161tvu, da se ga posvoji\u00a0in \u010de za to obstajajo vsi pogoji, se takega otroka lahko tudi posvoji, bodisi s strani rejni\u0161ke dru\u017eine ali pa s strani drugih kandidatov za posvojitev. O posvojitvi odlo\u010da sodi\u0161\u010de, vpra\u0161anju oziroma razlikovanju med institutom rejni\u0161tva in institutom posvojitve pa namenjajo posebno pozornost tudi centri za socialno delo \u017ee v samem postopku priprave kandidatk in kandidatov na rejni\u0161tvo.\u00a0<\/p>\n “V osnovi ni sicer ni\u010d narobe, \u010de je nekdo hkrati kandidat za rejnika in za posvojitev. Seveda pa se mora zavedati in razlikovati med obema institutoma,” pravijo na ministrstvu.<\/p>\n Statistika zaklju\u010denih rejni\u0161tev\u00a0sicer ka\u017ee, da je posvojitev razmeroma redek izhod iz rejni\u0161tva,\u00a0\u010deprav se dele\u017e\u00a0v zadnjih letih pove\u010duje. V obdobju 2013\u20132025 se je s posvojitvijo zaklju\u010dilo 97 rejni\u0161tev (skupaj je bilo v tem \u010dasu zaklju\u010denih 1352 rejni\u0161tev), kar pomeni pribli\u017eno 7 odstotkov vseh zaklju\u010denih rejni\u0161tev.<\/p>\n “To se najpogosteje zgodi takrat, kadar rejniki res dobijo zelo majhnega otroka. \u010ce\u00a0pride otrok kot dojen\u010dek v rejni\u0161ko dru\u017eino, potem se rejniki prej odlo\u010dijo za posvojitev,” razlaga Ter\u0161ek.<\/p>\n Vsi bi posvojili, nih\u010de ne bi bil rejnik<\/p>\n Bistveno ve\u010d ljudi je pripravljenih na trajno star\u0161evstvo pod svojimi pogoji kot pa na dolgotrajno, \u010dustveno zahtevno in za\u010dasno skrb za travmatiziranega otroka.\u00a0“V Sloveniji je stanje na podro\u010dju posvojitev tak\u0161no, da je precej ve\u010d kandidatov za posvojitev\u00a0kot otrok, ki se jih lahko posvoji,” so jasni na ministrstvu, da medtem ko rejnikov primanjkuje, tak\u0161nih, ki bi posvojili otroka, ne.\u00a0“V povpre\u010dju centri za socialno delo letno prejmejo med 20 in 40 novih pro\u0161enj za posvojitev, \u0161tevilo posvojitev je bistveno manj\u0161e,” razkrivajo na ministrstvu.<\/p>\n Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev, ki ga dolo\u010da Dru\u017einski zakonik v dolo\u010dbah od 223. do 225. \u010dlena, je upravni postopek, v katerem center za socialno delo ugotavlja primernost prijavitelja oziroma prijaviteljev, in sicer izpolnjevanje pogojev za posvojitev, ki jih dolo\u010da ta zakonik v 213., 214. in 215. \u010dlenu, motive za posvojitev in druge za posvojitev pomembne okoli\u0161\u010dine. Na podlagi teh ugotovitev center za socialno delo pripravi strokovno mnenje o prijavitelju, ki ga pred posvojitvijo preveri. Ugotavljanje primernosti ne sme trajati dlje kakor eno leto od dneva vlo\u017eitve prijave, kot to dolo\u010da 224. \u010dlen Dru\u017einskega zakonika. Za ugotavljanje navedenih dejstev in okoli\u0161\u010din se izvede posebni ugotovitveni postopek, katerega se ima stranka pravico udele\u017eevati.<\/p>\n Po kon\u010danem ugotovitvenem postopku center za socialno delo izda na podlagi 225. \u010dlena Dru\u017einskega zakonika odlo\u010dbo: \u010de ugotovi, da je prijavitelj primeren za posvojitelja, odlo\u010di o dodelitvi statusa kandidata za posvojitelja ter v tem primeru odlo\u010di tudi o vpisu v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelje oziroma \u010de ugotovi, da prijavitelj ni primeren za posvojitelja, odlo\u010di, da se prijavitelju ne dodeli statusa kandidata za posvojitelja. Na izdano odlo\u010dbo ima prijavitelj mo\u017enost prito\u017ebe.<\/p>\n Za otroka, ki potrebuje posvojitev, v skladu z 226. \u010dlenom Dru\u017einskega zakonika center za socialno delo med vsemi mo\u017enimi kandidati izbere najprimernej\u0161ega kandidata in vlo\u017ei predlog za posvojitev pri sodi\u0161\u010du. Pri izboru upo\u0161teva otrokove zna\u010dilnosti in potrebe, \u017eelje kandidata, strokovno mnenje centra za socialno delo, morebitne \u017eelje biolo\u0161kih star\u0161ev glede bodo\u010dih posvojiteljev in \u010das vpisa v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelje. \u010casa vpisa ni treba upo\u0161tevati, \u010de je v korist otroka, da ga posvoji dolo\u010deni kandidat.<\/p>\n Sodi\u0161\u010de lahko odlo\u010di, da otrok pred odlo\u010ditvijo o posvojitvi pre\u017eivi v dru\u017eini bodo\u010dega posvojitelja z namenom, da se ugotovi, ali se bosta otrok in bodo\u010di posvojitelj lahko v\u017eivela v nov polo\u017eaj in ali bo posvojitev v korist otroka (namestitev z namenom posvojitve).\u00a0\u010ce sodi\u0161\u010de ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in je posvojitev v korist otroka, izda odlo\u010dbo o posvojitvi. \u010ce ugotovi, da pogoji za posvojitev niso izpolnjeni ali da ta ne bi bila v korist otroka, predlog zavrne.<\/p>\n “Pri posvojitvah je potrebno vedeti, da gre vedno za edinstveno situacijo, pri \u010demer mora biti osnovno vodilo, da se otroku i\u0161\u010dejo najbolj primerni nadomestni star\u0161i (glede na njegove potrebe, starost, druge okoli\u0161\u010dine) in ne obratno, zato je ‘\u010dakalna doba’ lahko zelo razli\u010dna. Tudi vsi mo\u017eni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka,”\u00a0na\u00a0ministrstvu pojasnjujejo, kak\u0161ni so postopki v praksi.<\/p>\n Ta postopek sicer ne velja za enostransko posvojitev, torej \u010de \u017eeli otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih star\u0161ev. V takem primeru predlagatelj sam poda vlogo na sodi\u0161\u010de. Sodi\u0161\u010de pri odlo\u010ditvi upo\u0161teva mnenje centra za socialno delo.<\/p>\n Posvojitev otroka iz tujine<\/p>\n Pogosto se sli\u0161i, da je v Sloveniji la\u017eje posvojiti otroka iz tujine kot pa iz Slovenije. Preverili smo, ali to dr\u017ei in ugotovili, da ne glede na to, ali \u017eelijo kandidati posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek obravnave s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki na centru za socialno delo vlo\u017eijo pisno prijavo, da \u017eelijo posvojiti otroka. Center za socialno delo preveri izpolnjevanje formalnih pogojev in oceni mo\u017enosti in primernost za posvojitev. Na podlagi teh ugotovitev center za socialno delo oblikuje mnenje o posvojitelju, ki je klju\u010dno v postopku posvojitve, tudi \u010de gre za posvojitev otroka iz tujine.<\/p>\n Je pa dejstvo, da je v tujini mo\u017enosti za posvojitev ve\u010d. Namre\u010d v Sloveniji za razliko od tujine nimamo siroti\u0161nic.\u00a0“Pri nas se redko zgodi, da\u00a0mama rodi, pa re\u010de: ‘Ne bom za otroka poskrbela, uredite posvojitev.’ Imamo tudi take primere, ampak jih je zelo malo. V tujini je tega ve\u010d,” pojasnjuje Ter\u0161ek.<\/p>\n Iz katerih dr\u017eav lahko posvojimo otroka?<\/p>\n Ureditev posebnega varstva otrok, vklju\u010dno s posvojitvami, je vezana na nacionalne zakonodaje. To pomeni, da je stvar notranje zakonodaje vsake dr\u017eave, ali dovoli posvojitev v tujino ali ne. Prav tako tudi dr\u017eava otroka dolo\u010da pogoje in postopek posvojitve.<\/p>\n Protokoli sodelovanja med dr\u017eavami so dolo\u010deni z mednarodnimi akti, med katerimi je na podro\u010dju meddr\u017eavnih posvojitev najpomembnej\u0161a Haa\u0161ka konvencija o posvojitvah oziroma Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddr\u017eavnih posvojitvah (Ur. l. RS, \u0161t. 14\/99)<\/a>, h kateri je leta 2002 pristopila tudi Republika Slovenija in ki vzpostavlja minimalne standarde na podro\u010dju meddr\u017eavnih posvojitev.\u00a0\u010ce je postopek posvojitve voden v skladu s Haa\u0161ko konvencijo o posvojitvah oziroma z bilateralnim sporazumom, ni pri\u010dakovati posebnih zapletov, saj omenjeni dokumenti dolo\u010dajo pravila postopka pri meddr\u017eavnih posvojitvah.\u00a0<\/p>\n![\"Mati\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/6a30b068198af1cb73ab.jpeg\")
<\/p>\n
\n 52-letna Primorka
\n <\/a><\/p>\n
\n Slovenija
\n <\/a><\/p>\n![\"Polonca](\"\/media\/img\/39\/f6\/d804142f138d2c29fa80.jpeg\"\/)
<\/p>\n
\nCenter rejnika najprej ugotovi izpolnjevanje formalnih pogojev (5. \u010dlen ZIRD: stalno prebivali\u0161\u010de v RS, zaklju\u010dena vsaj poklicna oz. strokovna izobrazba, polnoletnost) oz. da ni zadr\u017ekov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti (6. \u010dlen ZIRD: rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta star\u0161evska skrb ali ki \u017eivi skupaj z osebo, kateri je odvzeta star\u0161evska skrb; oseba, ki ni poslovno sposobna; oseba, ki je bila pravnomo\u010dno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol\u017enosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper \u017eivljenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog ali \u010de \u017eivi skupaj s tako osebo).\u00a0
\nV nadaljevanju CSD pripravi oceno o primernosti kandidatke\/ kandidata in njene\/njegove dru\u017eine za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti, pri \u010demer preveri motive za odlo\u010ditev za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti in upo\u0161teva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka; ugotovi primernost bivalnih pogojev dru\u017eine; poleg lastnih ugotovitev upo\u0161teva tudi morebitna potrdila, mnenja oz. priporo\u010dila drugih institucij.
\nCenter rejnika vloge in ocene posameznih kandidatk\/kandidatov posreduje ministrstvu, pristojnemu za dru\u017eino (MDDSZ), ki enkrat letno razpi\u0161e potrebe po novih rejni\u0161kih dru\u017einah in dolo\u010di rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na MDDSZ.\u00a0
\nDo vseh prejetih vlog se opredeli Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti pri MDDSZ, ki poleg razpisanega \u0161tevila potrebnih novih rejnic in rejnikov upo\u0161teva tudi primernost kandidatk in kandidatov glede na namen in vsebino rejni\u0161tva.
\nVse izbrane kandidatke in kandidati so napoteni na usposabljanje (v skupnem trajanju 18 \u2013 21 ur). Na podlagi v celoti zaklju\u010denega usposabljanja ministrstvo izda kandidatkam in kandidatom dovoljenja za izvajanje rejni\u0161ke dejavnosti ter jih vpi\u0161e v evidenco izdanih dovoljenj. \u00a0<\/p>\n![\"Dojen\u010dek](\"\/media\/img\/1e\/c6\/e46c026e00c6af30d10b.jpeg\"\/)
<\/p>\n
![\"center](\"\/media\/img\/34\/60\/41a1f1aca49e9225509e.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Polonca](\"\/media\/img\/60\/e5\/7f5e78aa9ae6bb182e8f.jpeg\"\/)
<\/p>\n