Iran razmi\u0161lja o uvedbi carin oziroma pristojbin za podmorske internetne kable, ki potekajo skozi Hormu\u0161ko o\u017eino. To bi lahko pove\u010dalo stro\u0161ke povezljivosti in pripomoglo k dodatni digitalni ranljivosti za Evropo. Nekateri strokovnjaki menijo, da ima Evropa dovolj rezervnih povezav in da hormu\u0161ki kabli niti niso potrebni, poro\u010da Euronews.<\/p>\n
Po blokadi Hormu\u0161ke o\u017eine Iran zdaj pritiska na Zahod z novimi zahtevami. Uvesti \u017eeli pristojbine za podmorske internetne kable, ki pre\u010dkajo to strate\u0161ko pomembno obmo\u010dje. Na\u010drt je prva objavila iranska tiskovna agencija Tasnim, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC). \u010ce bi Iran prevzel tudi vzdr\u017eevanje kablov v Hormu\u0161ki o\u017eini, bi za to zara\u010dunaval \u0161e dodatne stro\u0161ke. Vse skupaj bi dr\u017eavi lahko prineslo do 13 milijard evrov prihodkov.<\/p>\n
Ukrep spro\u017ea pomembna vpra\u0161anja o tem, kdo bi moral tak\u0161ne pristojbine sploh pla\u010devati in katere storitve bi bile prizadete.<\/p>\n
Z logisti\u010dnega vidika bi morale pristojbine pasti na ple\u010da podjetij, ki upravljajo podmorske kable v Hormu\u0161ki o\u017eini. Regulativno pa bi to lahko za tehnolo\u0161ke velikane, kot so Google, Meta, Microsoft in Amazon, pomenilo spo\u0161tovanje precej nejasno definiranih iranskih zakonov.<\/p>\n
Evropa upravlja z vsaj \u0161tirimi podmorskimi kabli skozi Hormu\u0161ko o\u017eino<\/p>\n
Evropska podjetja iz Italije, Gr\u010dije in Zdru\u017eenega kraljestva sodelujejo v konzorcijih, ki upravljajo najmanj \u0161tiri podmorske kable skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, ka\u017eejo podatki organizacije Submarine Telecoms Forum, ki jih navaja vir.<\/p>\n
Dva od teh kablov sta posebej pomembna, ker povezujeta Azijo z Evropo. Prvi je kabel AAE1 (Asia Africa Europe-1), drugi pa PEARLS\/2Africa, ki je del najve\u010djega sistema podmorskih kablov na svetu.<\/p>\n
Gro\u017enje za Evropo ne pomenijo nujno kolapsa sistema<\/p>\n
Strokovnjaki si niso enotni glede resnosti iranskih gro\u017eenj. Nekateri med njimi opozarjajo na \u0161ir\u0161e posledice, ki bi se odra\u017eale v globalni trgovini, pomorskem pravu, voja\u0161ki strategiji, upravljanju interneta in geopolitiki velikih sil. Drugi menijo, da so skrbi odve\u010d.<\/p>\n
Meredith Primrose Jones iz svetovalnega podjetja Leidra je za Europe in Motion povedala, da
bi ve\u010dje politi\u010dno tveganje v Hormu\u0161ki o\u017eini lahko zvi\u0161alo stro\u0161ke povezljivosti, zamaknilo infrastrukturne projekte in pove\u010dalo ranljivost evropskega digitalnega gospodarstva, navaja Euronews.<\/p>\n
Medtem ko Mednarodni odbor za za\u0161\u010dito kablov (IPCC) poudarja, da promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino predstavlja manj kot 1 odstotek svetovne mednarodne pasovne \u0161irine. Vpliv morebitne prekinitve kablov bi bil po njihovem mnenju omejen, saj obstajajo rezervni sistemi in alternativne povezave.<\/p>\n
Po navedbah IPCC \u0161tevilni sistemi v Zalivu uporabljajo razvejano omre\u017eno arhitekturo, povezano z ve\u010djimi mednarodnimi hrbteni\u010dnimi povezavami, kar pove\u010duje odpornost omre\u017eja, poro\u010da vir.<\/p>\n
\u0160ibka pravna podlaga za zara\u010dunavanje dostopa<\/p>\n
Podobno politiko zara\u010dunavanja pristojbin za podmorske kable ima Egipt, skozi katerega poteka ogromno \u0161tevilo kablov, nekateri tudi prek kopenske infrastrukture. Zato velja za eno klju\u010dnih telekomunikacijskih ozkih grl na svetu.<\/p>\n
V primerjavi z Egiptom ve\u010dina kablov v Hormu\u0161ki o\u017eini ne vstopa na iransko ozemlje, zato bi imel Teheran precej \u0161ibko pravno podlago za zara\u010dunavanje dostopa. Na poti mu stoji Konvencija Zdru\u017eenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki \u0161\u010diti mednarodno plovbo in pomorske povezave. Iran jo je podpisal leta 1982, vendar je nikoli ni ratificiral. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi enostranski sistem pristojbin za globalno kabelsko infrastrukturo verjetno veljal za prekora\u010ditev pristojnosti obalne dr\u017eave po na\u010delih UNCLOS.<\/p>\n
Slovenija je dobila prvo samostojno omre\u017eje 5G v dr\u017eavi<\/p>\n
Po podatkih Ookle in raziskovalne dru\u017ebe Omdia za zadnje \u010detrtletje 2025 v Evropi po samostojnem omre\u017eju 5G te\u010de le 2,8 odstotka vseh 5G povezav.<\/p>\n