Okej, nisem hidrolog, sem pa iz naravoslovja. Verjetno ta izjava implicira nižji vodni tlak na dnu struge, ker je vodni tok toliko hitrejši->pač ista fora kot pri letalu, ki ima krila oblikovana tako, da se tok zraka na vrhu krila stisne, posledično se po Bernoullijevem zakonu hitrost toka zraka poveča in zaradi ohranitve energije pade zračni tlak, to pa omogoča nastanek vzgonske sile na spodnjem delu krila. Tu pa pade tlak rečnega toka, ki nato nekako “posrka” vodo iz podtalnice (ker voda pač “tiši” proti nižjemu tlaku). Ampak ta del ne vem, če drži, mislim, da ne gre posploševati Bernoullija na tako kompleksen sistem, kot je rečni tok v strugi in njegova interakcija s podtalnico.
Reke v splošnem nižajo nivo podtalnice, ne vem pa kako na to vpliva betonska struga. Definitivno pa to ne povzroča kmetijske suše.
Ne vem glede Bernoullijevega principa, vem pa da če vodo hitro odvajaš, se nima časa absorbirati v podtalnico, se ta ne napaja več in posledično zniža.
Opisano gre za neko adaptacijo (“poljudnoznanstveno”) Venturijevega principa. Bernullijeva enačba oz. princip je uporaben za idealno tekočino v laminarnem (izrazito mirnem, urejenem) toku.
Nisem strokovnjak, ampak iz osnov hidrodinamike vem da večina teh principov v naravi težko predvidiš zaradi vpliva turbolentnega toka, statičen in dinamičen tlak.
Meni se zdi to samoumevno.
Beton preprečuje vnos vode v podtalnico in posledično je okolica bolj sušna. Betoniralo se je zaradi protipoplavnih ukrepov, ampak marsikje se je ta metoda izkazala za napačno in se ukinja. Recimo Los Angles river so prvotno zaradi poplav povsem zabetonirali, zdaj pa vračajo naravo nazaj na reko. j.
Beton poplavne vode enostavno prenese nižje po strugi, da postanejo problem nekoga drugega. Reka prek podtalnice tvori veliko kompleksnejši sistem, kot je vidno iz površja in beton grobo poseže vanj. Idealno je, da lahko reka “diha” in sama absorbira nihanje vodostaja. Ob poplavah okoliško močvirje zadrži odvečno vodo, ki lahko kasneje ob pomanjkanju dežja blaži sušo.
Izjava je malo čudna, lahko zavajajuča, definitivno pa nestrokovna. Srk podtalnice je malo tko tko izraz… Nekaj malega bi lahko vplival kapilarni dvig. Problem betoniranja struge je drugje. Večina rek tudi napaja podtalno vodo.
V kolikor je struga betonska je sam tok reke lahko hitrejši, ni pa nujno. Odvisno od projektiranja. Problem je bolj v ekoloških posledicah in posegu v naravno oblikovanje strug. Veliko strug človek preoblikuje pa se kasneje izkaže, da reka rabi prostor. Po Evropi se sprejma politika da se reke vrača v prvotna stanja ali čim manj omejuje. Mnoge poplave so lahko v razmislek za neskrbno načrtovanje.
Me zanima še kdo je avtor članka oz. izjave?
Regulacija rek je ful kiksnjena in jo bo treba precej bolje domisliti
8 comments
[https://domzale.si/objava/921351](https://domzale.si/objava/921351) stran 33 za celo skropucalo
Okej, nisem hidrolog, sem pa iz naravoslovja. Verjetno ta izjava implicira nižji vodni tlak na dnu struge, ker je vodni tok toliko hitrejši->pač ista fora kot pri letalu, ki ima krila oblikovana tako, da se tok zraka na vrhu krila stisne, posledično se po Bernoullijevem zakonu hitrost toka zraka poveča in zaradi ohranitve energije pade zračni tlak, to pa omogoča nastanek vzgonske sile na spodnjem delu krila. Tu pa pade tlak rečnega toka, ki nato nekako “posrka” vodo iz podtalnice (ker voda pač “tiši” proti nižjemu tlaku). Ampak ta del ne vem, če drži, mislim, da ne gre posploševati Bernoullija na tako kompleksen sistem, kot je rečni tok v strugi in njegova interakcija s podtalnico.
Reke v splošnem nižajo nivo podtalnice, ne vem pa kako na to vpliva betonska struga. Definitivno pa to ne povzroča kmetijske suše.
Ne vem glede Bernoullijevega principa, vem pa da če vodo hitro odvajaš, se nima časa absorbirati v podtalnico, se ta ne napaja več in posledično zniža.
Opisano gre za neko adaptacijo (“poljudnoznanstveno”) Venturijevega principa. Bernullijeva enačba oz. princip je uporaben za idealno tekočino v laminarnem (izrazito mirnem, urejenem) toku.
Nisem strokovnjak, ampak iz osnov hidrodinamike vem da večina teh principov v naravi težko predvidiš zaradi vpliva turbolentnega toka, statičen in dinamičen tlak.
Meni se zdi to samoumevno.
Beton preprečuje vnos vode v podtalnico in posledično je okolica bolj sušna. Betoniralo se je zaradi protipoplavnih ukrepov, ampak marsikje se je ta metoda izkazala za napačno in se ukinja. Recimo Los Angles river so prvotno zaradi poplav povsem zabetonirali, zdaj pa vračajo naravo nazaj na reko. j.
Beton poplavne vode enostavno prenese nižje po strugi, da postanejo problem nekoga drugega. Reka prek podtalnice tvori veliko kompleksnejši sistem, kot je vidno iz površja in beton grobo poseže vanj. Idealno je, da lahko reka “diha” in sama absorbira nihanje vodostaja. Ob poplavah okoliško močvirje zadrži odvečno vodo, ki lahko kasneje ob pomanjkanju dežja blaži sušo.
Izjava je malo čudna, lahko zavajajuča, definitivno pa nestrokovna. Srk podtalnice je malo tko tko izraz… Nekaj malega bi lahko vplival kapilarni dvig. Problem betoniranja struge je drugje. Večina rek tudi napaja podtalno vodo.
V kolikor je struga betonska je sam tok reke lahko hitrejši, ni pa nujno. Odvisno od projektiranja. Problem je bolj v ekoloških posledicah in posegu v naravno oblikovanje strug. Veliko strug človek preoblikuje pa se kasneje izkaže, da reka rabi prostor. Po Evropi se sprejma politika da se reke vrača v prvotna stanja ali čim manj omejuje. Mnoge poplave so lahko v razmislek za neskrbno načrtovanje.
Me zanima še kdo je avtor članka oz. izjave?
Regulacija rek je ful kiksnjena in jo bo treba precej bolje domisliti